Part

 1 VI|          prav kakor kak pobožen menih, ki noč in dan premoli ter
 2 XI|          Res je tako," dejal je menih, "a mene vendar veseli,
 3 XI|         beračem!" tolažil ga je menih. ~"Kaj?" zakričal je óni. "
 4 XI|          Tako mu je prigovarjal menih. ~"Smrt je zmeraj huda.
 5 XI|        capitano," oglasil se je menih s satiričnim glasom, "in
 6 XI|            Res je," pritrdil je menih, "mnogo ste skusili, senjor,
 7 XI|       in trpeli!" pritrjeval je menih, upajoč, da bode s tem onega
 8 XI|         bi bil tisti pogubljeni menih zašel celó v našo Karniolijo!" ~"
 9 XI|      čuti bi bil moral, kako je menih z zobmi škripal, ko je to
10 XI|      navadi! ~Pravim vam, sveti menih, da pride Jurij Ljudevit
11 XI| potegnil ostro bodalce. ~"Pijan menih in pijan vratar!" izpregovoril
12 XI|        Ljudevit! Nedolžen sem - menih me je zapeljal!" Tomaž Ručigaj