Part

 1 II  |      vzklikne mladi vitez ter se ponosno dvigne v sedlu. Bilo je
 2 III |        obrazu se mu je žarilo in ponosno je spuščal oko po zbrani
 3 III |       srčno krvjo," vzkliknil je ponosno, in vas vse, plemeniti gospodje,
 4 III |     Prijatelji," izpregovoril je ponosno, "vsi vendar ne bodete pali
 5 III |        sonce!" zakričal je vitez ponosno. ~Prijtelji Jurija Ljudevita
 6 VI  | kožuhovino in ž nje se je zibalo ponosno pero. Najbolj pa ga je krasila
 7 VII |        Richelieuja!" ~Govoril je ponosno, z velikim navdušenjem.
 8 VIII|       Turjak!" vzklikni je vitez ponosno. ~"Na Turjak!" viknil je
 9 IX  | Veličanstvo!" dostavil je glavar ponosno. ~"Še bolj?" začudil se
10 X   |        besedo!" odgovoril je óni ponosno. ~"Je li še dosti takih?" ~"
11 XII |    poglede proti gradu, ki se je ponosno belil raz zeleni holm. ~"