Part

 1 III |     pravičnejši! Stopala je mirno ter sramežljivo zrla k tlom.
 2 III |   Jurij Ljudevit!" dejal je mirno. "Vas vseh, in kakor ste
 3 III |  sedaj k vitezu Soncu, kije mirno sedel v sedlu. Končno mu
 4 III | Engelbreht Turjaški, vse to mirno gledal! Z mano se ne bode
 5 III | besedice, ko je vitez Sonce mirno odjezdil iz jezdarnice. ~"
 6 V   |   izgubil v grbo, vsedel se mirno za mizo v kot ter izpregovoril: "
 7 VII | Knez Janez Vajkard je dotle mirno poslušal. Sedaj pa je obrnil
 8 VIII| duši, kakor je včasih morje mirno in mrtvo pred ljutim viharjem,
 9 VIII|  vitez Sonce navidezno prav mirno: "Iskal sem pravice pri
10 XI  |     je dijak Vid na zemlji, mirno, kakor bi spal. A njegova
11 XII | govoril te besede poačsi in mirno. Napravile so primeren vtis.