Part

  1 II  |          mi je pravil star žid, ki sem ga na svojem potovanju v
  2 II  |            različna arcana, in sam sem kriv, če mi ni vse ostalo
  3 II  |  ljubljenega vladarja. ~"Radoveden sem!" in doktor Schönleben ustavi
  4 II  |           odgovori oni mehko. "Jaz sem služabnik božji in ravnati
  5 III |           Dragi polkovnik, doživel sem nekaj - prav čudnega! Če
  6 III |       globoko v zemljo!" ~"Doživel sem nekaj čudnega!" izpregovori
  7 III |     vzbudila resno ljubezen. Trdil sem, da take ženske na svetu
  8 III |      zvalil pod mizo. V pozni noči sem se plazil po štiri tvoje
  9 III |            tvoji prijatelji, a jaz sem hotel polku pokazati, kako
 10 III |       trepetlika o pišu! - odrinil sem proti domu. Zapustil sem
 11 III |           sem proti domu. Zapustil sem pijano družbo ter sam taval
 12 III |           tišina v dušo, in pričel sem - moliti. Nikdar se ne uležem
 13 III |     počivat, da ne bi molil. in če sem še tako pijan! Štirikrat
 14 III |           še tako pijan! Štirikrat sem dokončal ave, ko sem dospel
 15 III |     Štirikrat sem dokončal ave, ko sem dospel do doma. Ulegel sem
 16 III |         sem dospel do doma. Ulegel sem se. Iz razgretih možganov
 17 III |      razvneta ognjena gora, katero sem videl v divni Italiji. To
 18 III |         dragi moj Aricaga, nasitil sem se že od tega navadnega
 19 III |          vešča za plamenom! Zaspal sem ter imel prečudne sanje.
 20 III |            krog puste megle. Kamor sem hotel pogledati, povsod
 21 III |     obkrožena njena podoba! In jaz sem menil, da je boginja. Nagnila
 22 III |    prihodnji redovnik moj!" ~"Tudi sem mislil, da je tako. Ali
 23 III |      pridigal pater Teobaldus, bil sem v cerkvi ter vestno poslušal
 24 III |     pregrehah! Pri vratih ob steni sem slonel in kes mi je rojil
 25 III |           meni in v presladki nadi sem dejal svojemu duhu: Usmiljeni
 26 III |           Aricaga, bila je ona, ki sem jo gledal v sanjah! Vsaka
 27 III |        vendar ni končalo!" ~"Čakal sem, da je minila služba božja.
 28 III |        služba božja. V hvaležnosti sem molil Boga ter mu dajal
 29 III |           Še pogledala me ni, dasi sem se ji ponižno, globoko poklonil." ~"
 30 III |         videl poprej. Po obleki pa sem sodil, da je plemkinja!
 31 III |            Poslušaj torej! Obtičal sem na mestu ter zrl za njo.
 32 III |            ostro zašumelo. ~"Sedaj sem tako opravljen kakor vi.
 33 III |           tekla iz rane. ~"No, saj sem dejal," dostavil je ironično, "
 34 III |            gratias! Hvala bogu, da sem deželni glavar! Vse vas
 35 III |          meni pred nosom, kakor da sem deželni glavar, ki ničesar
 36 IV  |         prišel na moje poročilo tu sem. Ali ti je kdo kaj hotel?" ~"
 37 IV  |          hotel?" ~"Prav zadovoljen sem, vaša milost! Ničesar se
 38 IV  |       Ničesar se mi ni zgodilo. Ko sem vstopil v lopo, sunil me
 39 IV  |             da bi mu kaj dali. Dal sem mu nekaj, da sem ga odpravil!" ~"
 40 IV  |         dali. Dal sem mu nekaj, da sem ga odpravil!" ~"Teh dijaških
 41 V   |          lopi deželnega dvorca. Tu sem je prišel, da je pričakoval
 42 V   |            zgnije jezik, s katerim sem obljubl Juriju Ljudevitu,
 43 V   |          da vas hočem poklicati tu sem! Nekdaj, ko so me hoteli
 44 V   |           Jurij Ljudevit. Hvaležen sem mu, a nikakor ne toliko,
 45 V   |           naukov očetovih. Zatorej sem komaj čakal, da ga izpremenim
 46 V   |            gratias! Hvala Bogu, da sem tu! Pri oknu sem moral danes
 47 V   |          Bogu, da sem tu! Pri oknu sem moral danes uiti; a v posteljo
 48 V   |           danes uiti; a v posteljo sem položil debelo repo, da
 49 V   |           iz kolegija?" ~"Poprijel sem se vratarja," odgovoril
 50 V   |      hrastova vežna vrata, ponudil sem se mu v službo, da mu zaklenem
 51 V   |       neokretno ključavnico! Potem sem ga svedral, rožljal in sukal
 52 V   |         menil, da je zaprto! Oddal sem mu ključ ter izpregovoril
 53 V   | pričakujemo!"  "Naj tedaj pride te sem?" ~"Kam pa? Ali meniš, da
 54 V   |          njim lazil! Ali meniš, da sem kak gostilničar, ki pred
 55 V   |        Kljukec lahkodušno, "zmeraj sem vedel, da si stara, radovedna
 56 V   |          da mi je vrč prazen in da sem žejen kakor suha goba. He,
 57 V   |            saj te dobro poznam. Ko sem bil zadnjič na Hrvaškem,
 58 V   |        zadnjič na Hrvaškem, poznal sem človeka s tvojim obrazom
 59 V   |             ko ste bliže prisedli, sem vas šele spoznal, dasi mi
 60 V   |         zamerite, ne zamerite, res sem mislil, da ste loncevez!
 61 V   |          da boš tu nocoj!" ~"In tu sem, kakor vidite!" ~"Ali imaš
 62 V   |           ni takoj odgovoril. ~"Tu sem, kakor vidite, in obilo
 63 V   |             kakor vidite, in obilo sem že pil in precej je že dolga
 64 V   |     molčati!" ~"Stvar, radi katere sem prišel, je taka, da se bode
 65 V   |          ga imajo prav radi. Danes sem plačal sveto mašo očetu
 66 V   |        mašo očetu rektorju in roko sem mu poljubil in povprašal
 67 V   |           mu poljubil in povprašal sem, kako je kaj z moje sestre
 68 V   |           Hej Plavček, prikrevljaj sem! Povej, koliko je dolga,
 69 V   |           plačati! Saj veš, koliko sem spil in zaužil." ~Debelo
 70 VI  |      izpregovoril je Sonce, "kakor sem vam pravil, bil je vicedom
 71 VI  |       Očetje teh jezdecev! Zatorej sem čula, da jedo še surovo
 72 VI  |            ter odgovoril: "Kolikor sem čital v stari knjigi in
 73 VI  |       pravičnika je bila vzrok, da sem se branil ustreči vaši volji
 74 VI  |         hoj? Turškega sultana brat sem! In ko sem po njegovem gradu
 75 VI  |            sultana brat sem! In ko sem po njegovem gradu še v srajčici
 76 VI  |            na Kranjsko polje, kjer sem jedel kašo in žgance!" ~"
 77 VI  |           Herbart s Turjaka. Dejal sem si, morda prinese kaj pisma
 78 VI  |          očetov plašč, in primahal sem jo sem dol, d zvem, kaj
 79 VI  |          plašč, in primahal sem jo sem dol, d zvem, kaj je kaj
 80 VI  |      sultan mu je dejal: Naveličal sem se priletnega tega blaga!
 81 VI  |            svojega soseda. "Prišel sem iz dalje in sedaj me noge
 82 VI  |          tovor čez Gorjance! Moral sem na zeleno travo, da se malo
 83 VI  |          ga prav imenujem. Iz Davč sem, daleč tam za loško graščino,
 84 VI  |           so bile drobnice - kakor sem že dejal - zelo polne in
 85 VI  |          pojeli in pobrali. Zlezel sem na drobnico, ki raste ravno
 86 VI  |       šenklavški zvonik v njem. Že sem pričel obirati veje, kar
 87 VI  |          je zalomilo pod menoj, da sem se s hruščem zavrtil z drevesa
 88 VI  |     zavrtil z drevesa v prepad. Že sem mislil, da mi je preljubi
 89 VI  |       zadnjo, prebridko uro, in že sem mislil, da se bom sedaj
 90 VI  |          razbil po pečevju! V duhu sem vzdihnil: Oj presveta Marija
 91 VI  |          na pomoč. Pri zadnji veji sem se ujel, ravno nad črnim
 92 VI  |         opraviti. ~"Letos v jeseni sem napravil torej peko ter
 93 VI  |       hleba ovsenjaka. V bisago pa sem si nabasal suhega sadja
 94 VI  |            sveta. Hleb in sadje pa sem že použil, in sedaj moram
 95 VI  |            A rad jo trpim, samo da sem smel moliti ter klečati
 96 VI  |           Bog pomagaj!" ~"Tudi jaz sem čula o tem," odgovorila
 97 VI  |        glasno - "orožje nosijo, da sem še malo takega videl. Kaj
 98 VI  |             Kaj bodem nadležen, ko sem vendar silno pobožen človek!
 99 VII |          to bodem napravil jaz, ki sem -- kakor polip -- s sto
100 VII |     prijatelja, poklican in izbran sem, da prikujem ime onih iz
101 VII |     general. ~"Resnice je, oženjen sem!" odgovoril je lahkodušno, "
102 VII |          slabotno žensko. Sicer pa sem imel do sedaj še vedno srečo
103 VII |             morda jutri! Prepričan sem, da mi umre ravno takrat,
104 VII |           pretepal z mečem. Pač pa sem se moral z vašimi slugami,
105 VII |           Volk Engelbreht. ~"Takoj sem pri stvari! Tisto popoldne,
106 VII |            ekscelencija! Prepričan sem, da se moje sorodništvo
107 VII |   sorodništvo, ekscelencija! Kakor sem vam že pravil, pobili so
108 VII |          ležati. Šele pozno v noči sem se prebudil iz nezavednosti.
109 VII |           o grozmi resnici. Zvijal sem se v obupu in brezuspešno
110 VII |          roke. Nikdo me ni čul, ko sem zdihoval in stokal v zapuščeni
111 VII |          hotel ter je dopuščal, da sem bil v prah teptan in da
112 VII |           na konju. Po kletvici pa sem ga spoznal in spoznal sem
113 VII |          sem ga spoznal in spoznal sem ga tudi po razburjenem licu,
114 VII |      toliko let nisem videl, in da sem sedel v sedlu ter v pozni
115 VII |        vojvoda münsterberškega, da sem vam dal upleniti krasno
116 VII |           razjasnjeno, in še vedno sem prepričan, da je vse to
117 VII |       pravico. In le žal mi je, da sem samo za trenutek omahoval
118 VII |            trenutek omahoval in da sem postal mehak kakor slabotna
119 VIII|       navidezno prav mirno: "Iskal sem pravice pri Turjačanih,
120 VIII|       pognali so me ter trdili, da sem brez dvojbe zblaznel, če
121 VIII|           brez dvojbe zblaznel, če sem iksal pravice v tem dvorcu;
122 VIII|          ob svoji strani. ~"Orožje sem pustil v stanici," siknil
123 VIII|          rad z vami govoril, in to sem vam hotel povedati!" ~"Tvoj
124 VIII|             krokal je Kljukec, "če sem jo sam zanesel v Turjaški
125 VIII|           gospe Ani Rozini!" ~"Saj sem vedel," smejal se je oni, "
126 VIII|        dvajset rumenih cekinov, da sem vam vzel gospo Ano Rozino.
127 VIII|            gospo Ano Rozino. Nerad sem to storil, gospodine, dragi
128 VIII|          ob kupčiji. Danes zjutraj sem prišel v mesto in sem krenil
129 VIII|      zjutraj sem prišel v mesto in sem krenil na obisk h gospodu
130 VIII|           kislo me je pogledal, ko sem stopil predenj. Ženska je
131 VIII|     predenj. Ženska je lepa, dejal sem mu, in preceno sem vam jo
132 VIII|           dejal sem mu, in preceno sem vam jo spravil v roke. Za
133 VIII|     ravnokar namolzeno mleko. Tako sem mu govoril in dostavil sem
134 VIII|         sem mu govoril in dostavil sem mu: dajte mi še dese cekinov,
135 VIII|       Ženska jih je vredna! No, pa sem slabo opravil! Kakor sršen
136 VIII|             Vrag je močnejši, nego sem menil. Kar koj mi je izruval
137 VIII|          prej odnehala od mene, da sem izvlekel tega svetlega svetnika" -
138 VIII|          pokazal na svoj nož - "in sem ž njim malo pogladil enega
139 VIII|           z vašo gospo. Potem - ko sem namreč odganjal grajske
140 VIII|            grajske hlapce - stopal sem po stopnicah navzdol. Bil
141 VIII|          po stopnicah navzdol. Bil sem tepen in denarja tudi nisem
142 VIII|       dobil! Poštena je ta, mislil sem si. Tedaj pa ste se vi pridrvili
143 VIII|      podili mimo in niste mene, ki sem se ponižno k steni pritiskal,
144 VIII|        niti opazili. Dobro, mislil sem si, gospod Jurij mi noče
145 VIII|          šteti deset cekinov, dasi sem mu toliko prijetnega storil.
146 VIII|     turjaškega ozidja! Kaj je, ali sem prav in pošteno mislil,
147 VIII|         prav in pošteno mislil, če sem tako mislil, gospod Sonce!
148 VIII|           po stopnicah, zategadelj sem postal previden kakaor lisjak!
149 IX  |        prevzel tega govora!" ~"Jaz sem govoril v Tržiču," dejal
150 IX  |            samega razkošja. "S čim sem si pridobil pravico do takega
151 IX  |            boga, dozdeva se mi, da sem bil ljubši njegovi milosti
152 IX  |          njegovi milosti tedaj, ko sem mu bil še ajo, nego sedaj,
153 IX  |         bil še ajo, nego sedaj, ko sem njegov minister!" ~"Še bolj
154 IX  |           je Kljukec. "Na Hrvaškem sem imel prijatelja, in njegovemu
155 X   |            prav govoriš. Celo leto sem se veselil na cesarja, in
156 X   |            v njem. Hudiča in lačen sem tudi! A Danes ne bode naših
157 X   |           služil! Včeraj popoludne sem ravno pri Dolenjskih mestnih
158 X   |          jih ne boš pustil! mislil sem si. In mislil sem si tudi,
159 X   |           mislil sem si. In mislil sem si tudi, da gotovo ne bodo
160 X   |      gospodo. V Vicedomskih ulicah sem srečal gospoda vicedoma,
161 X   |      debelotrebušnika, in poprosil sem ga daru in miloščine. Dejal
162 X   |           daru in miloščine. Dejal sem proseče, da imam osem otrok,
163 X   |      zasukal debeli trebuh, opazil sem v žepu njegovem šiljasti
164 X   |            robec. Le kriči, mislil sem si ter mu obenem spulil
165 X   |          tolstega obraza! Potem pa sem se raztopil, da me ni zasačila
166 X   |        Tinač?" ~"Ne takoj! Obiskal sem grede še očete kapucine
167 X   |         rogal se je Tinač; "moliti sem hotel, kakor imam sploh
168 X   |            zlato. Nekaj dni poprej sem bil pri Plavčku ob mestnem
169 X   |      polivale s sveto vodo. Stopil sem nato še dalje po hodniku
170 X   |    praznimi rokami odriniti! Ko pa sem jo zasukal okrog stene,
171 X   |          vse ti prav dojde! mislil sem si ter snel to, kar je viselo,
172 X   |          smrekovo vejo. "Radoveden sem, bode li naš starec kaj
173 X   |            Sama kriva! Temu Mihaču sem dala zadnje vinarje in dejala
174 X   |           zadnje vinarje in dejala sem mu: Idi na Pijavo gorico
175 X   |            ima deset! Kolikor časa sem jaz pri Kljukčevi tovarišiji,
176 X   |             Denarja nimam! Izgubil sem ga!" ~"Aha, zdaj je pa sodba
177 X   |            deželi, in ravno včeraj sem čul, da je krenil oče Winibaldus
178 X   |          svete obleke. Reci mu, da sem pri spovedi za gotovo zvedel,
179 XI  |           je španjolska navada. Ko sem še služil v nemški vojski,
180 XI  |          imate kot vojak, in mnogo sem že čul praviti o vaši hrabrosti!" ~
181 XI  |          bil kdo pravil takrat, ko sem se z Wallensteinom drvil
182 XI  |   Wallensteinom drvil za Švedi ter sem bil za Valonci in Španjolci
183 XI  |        padre, in dobrega imena. Če sem tako sladak ž njo, nikari
184 XI  |      majoliko, polno vina. ~"Danes sem sam doma, santo padre, in
185 XI  |          šlo cesarja gledat, a jaz sem ostal doma. Kaj če mi cesar,
186 XI  |          doma. Kaj če mi cesar, ko sem se vendar že tolikokrat
187 XI  |           a mene vendar veseli, da sem vas spoznal danes, senjor
188 XI  |          pa ve, he, he, he!" ~"Čul sem že, da ste uživali zaupanje
189 XI  |          boju proti Benečanom, bil sem z Janezom Vakjardom na Goriškem.
190 XI  |         Janez Vajkard. Tako vestno sem mu snažil orožje in konja.
191 XI  |          zidanje. Poglejte me, kak sem. A sem podoben človeku?
192 XI  |            Poglejte me, kak sem. A sem podoben človeku? Gotovo
193 XI  |          izprememba mogoča. Takrat sem bil mož, da je don Montez
194 XI  |         pod svojo zastavico! Danes sem pa ženska, stara, slaba
195 XI  |            grozdja! Pa kaj čem, ko sem ves gobav in bolan, kakor
196 XI  |          je taka, posebno zdaj, ko sem star in bolehen, he, he,
197 XI  |            če tako govorim! Ej, da sem mlad, kakor sem bil, hodila
198 XI  |             Ej, da sem mlad, kakor sem bil, hodila bi ti okrog
199 XI  |       jagnje! Kaj pa čem sedaj, če sem star in brez zob; Marjanica,
200 XI  |           vsak me grize, in vendar sem več skusil nego marsikak
201 XI  |            da boste vedeli, koliko sem jaz storil za te Turjačane!" ~"
202 XI  |           Egipta. In še vsako leto sem iz svoje moči obrodila toliko
203 XI  |          puščave bila uverjena, da sem posuta z živim zlatom. In
204 XI  |          brije med vejami in menil sem, da je to krohot pijanega
205 XI  |            je udaril s slepoto, da sem videl nekaj, kar se vidi
206 XI  |         samega belega voska. ~"Jaz sem, Vid sem," zaihtel je dijak
207 XI  |       belega voska. ~"Jaz sem, Vid sem," zaihtel je dijak od samega
208 XI  |          Kristus mi je pomagal, da sem splezal na to hruško Gospodično!" ~"
209 XI  |          ukazal cesar zapreti, ker sem se prerznila ljubezen gojiti
210 XI  |            Vaš gospod je tu in jaz sem tu! Gotovo vam pomagava!
211 XI  |          ta Ručigaj spi! In pravil sem Aricagi in Simonovi'cu,
212 XI  |        zobmi. ~"Zdelo se mi je, da sem čul konjska kopita," vzdihoval
213 XI  |    dijakovim. ~"Z gospo Ano Rozino sem govoril," zajecljalo je
214 XI  |          Cesare štiri konje. ~"Kaj sem streljal?" odgovoril je
215 XI  |        skakala veverica in nad njo sem poskusil svoj novi samokres,
216 XI  |        oglasil se je Simonovi'c. ~"Sem, dobro orožje je. Tam pod
217 XI  |          hruško leži in mislim, da sem ji prestrelil srce! Ha,
218 XI  |          na Turjaški grad in takoj sem opazil, da mu gore lica
219 XI  |            oseba?' - 'Rekel bi, da sem,' odgovorim mu z vso odločnostjo; '
220 XI  |        Francoskem, menil bi!' Tako sem se mu odrezal ter mu po
221 XI  |     odgovoriti, če je vse res, kar sem mu pravil! Malo je pordečel
222 XI  |         bil tudi prvi, na katerega sem pri ti stvari mislil. In
223 XI  |      zarajale po celem telesu. Res sem drugi dan potem od ranega
224 XI  |           vino za nje, in še druge sem napajal! Rekel mi je nato
225 XI  |             Resnica je,' odgovoril sem, 'z mlado žensko je človek
226 XI  |            Mlada ženska,' dostavil sem še, 'je pa tudi nekaj takega,
227 XI  |         milostivi gospod,' tolažil sem ga, in zagotovo vem, da
228 XI  |       peklenskem ognju smrdelo!" ~"Sem že tudi nekaj bral o tem,"
229 XI  |            tu! In Juriju Ljudevitu sem dejal: 'Najbolje bo, če
230 XI  |          zidu.' Ugajalo mu je, kar sem govoril. 'Tvoja škoda ne
231 XI  |           služil. Ti me poznaš, da sem dober človek in da denara
232 XI  |       mojih prstov. A tudi zverina sem lahko, če se prevarim tam,
233 XI  |           če se prevarim tam, kjer sem zaupal! ~Zapomni si to,
234 XI  |          počeli nato?" ~"Pripravil sem Lutrovo čumnato in jo pomedel.
235 XI  |          lakote poginulega! Vse to sem očedil in prezračil. A na
236 XI  |            in prezračil. A na mizo sem postavil šop pisanega jesenskega
237 XI  |           do srca smilila, ker jaz sem dober človek, predober človek,
238 XI  |         Jurij - Ljudevit! Nedolžen sem - menih me je zapeljal!"
239 XI  |          polajša smrtna ura. Zadel sem ga jaz, ker sem mu ravno
240 XI  |         ura. Zadel sem ga jaz, ker sem mu ravno v levo ramo meril!"  "
241 XI  |            ramo meril!"  "Tudi jaz sem tja meril," ugovarjal je
242 XII |       postelji bom se sramoval, da sem na Turjaškem gradu sprejel
243 XII |    Lobkovica v zadrego. "Presrečen sem, dejal je lahkodušno, "da
244 XII |        moja edina moč, in radosten sem, da mi še trdo stoje v čeljustih!
245 XII |           nemira. ~"Vrag vedi, kje sem?" izpregovoril je sam s
246 XII |          malo takih gradov! Zgubil sem podkev, in če mi živinče
247 XII |            svojega dobrega gospoda sem." ~"Kdo ti je gospod?" ~"
248 XII |           ostalo nego storiti, kar sem storil jaz: vlčei se v zeleno
249 XII |          gospodov s Turjaka! Silno sem nesrečen, da mi Vašemu Veličestvu
250 XII |            ga je knez hladno, "kar sem povedal, gola je resnica.
251 XII |          so odtirali! In sedaj, ko sem jaz v mestu. Ne upam si
252 XII |          se pod mojim varstvom, ki sem tudei v tej deželi za Bogom
253 XII |         Jurij Ljudevit, in kolikor sem pozvdel, sin je našega Janeza
254 XII |       Oprostite mi, Veličestvo, da sem se premalo jasno izrazil.
255 XII |          krivda preži nad mano, ki sem najnevrednejši vaših služabnikov!
256 XII |           krivdi?" ~"Edini grešnik sem jaz, Veličestvo, in Janez
257 XII |          zapeljal peklenski duh, a sem zašel s pravega pota! Ali
258 XII |           ponižanega, in kakor Job sem na gnojišču, dočim se je
259 XII |       Veličestva milosti. Prav, ko sem se hotel dvigniti do najvišjega
260 XII |        pregrešni moji duši. Oj, da sem tebi bil pokoren, Janez
261 XII |           ne mraza ne vročine! Jaz sem pa revček, poleti mi je
262 XII |            pozimi me zebe. Plašček sem ti hotel vzeti, a sedaj,
263 XII |       deževali od njega, zagovoril sem se, da ti pustim še tisti
264 XII |          to zakrivil? ~Taka je! Da sem jaz tak tepec, kakor si
265 XIII|           vročega praskanja, vedel sem, ker dobro poznam tega hudiča,
266 XIII|            palec odsekal." ~"Tedaj sem mu pravil," govoril je Jurij
267 XIII|         Vse se je izpolnilo, kakor sem sanjal, in do dan hočem
268 XIII|           je junak Simonovi'c. "Ko sem s svojim praprorom ležal
269 XIII|    prihajaš tako pozno?' Ali tedaj sem že ležal pred njo na kolenih
270 XIII|         kolenih ter ji govoril, da sem slišal v Bihačgradu o njeni
271 XIII|      preroka je preklinjal. Jaz pa sem preživel z Zulejko krsne,
272 XIII|            kaj takega, kar bi namv sem kri ogrelo brez prepira
273 XIII|         viteza Janeza Sonca. Izpil sem že obila vina, a rečem vam,
274 XIII|          svojega življenja! Ali tu sem tvoj gost in tvoje vino
275 XIII|           svoj ogenj! Poslušaj! Ko sem s svojim barjakom ležal
276 XIII|          turških glav!" ~"Tudi jaz sem tvojih msili, Aricaga!"
277 XIII|     zategadelj mene poslušajta, ki sem na svetu tudi marsikaj izkusil,
278 XIII|         grm. Ali mislil si bom, da sem padel po junaški, pošteni
279 XIII|           let! Če pijem vino, vsel sem in Bogu dajem čast, da ga
280 XIII|           me poslušajta, ker mnogo sem izkusil in veliko mest sem
281 XIII|         sem izkusil in veliko mest sem videl na svetu! Ne morem
282 XIII|          jih prešteti glav, katere sem odsekal s telesa, in marsikak
283 XIII|         telesa, in marsikak trebuh sem predrl z ostrim orožjem.
284 XIII|          brezbrojne merice, katere sem izlil v sé, da se je pomlad
285 XIII|         vendar jasna in gotova. Če sem junak, kot si ti, Krištove,
286 XIII|        junak, kot si ti, Krištove, sem to, da sem po godu krasni
287 XIII|           ti, Krištove, sem to, da sem po godu krasni ženski.,
288 XIV |           rožnato čelo. ~"Poljubil sem njeno čednost - dejal je