Part

  1 II  |       plesalo. To je moje mnenje, mi liber baro!" ~"Velečastiti
  2 II  |        vaše lastnosti? O vsem tem mi je pravil star žid, ki sem
  3 II  |       obiskal lansko leto. Odkril mi je različna arcana, in sam
  4 II  |       arcana, in sam sem kriv, če mi ni vse ostalo v pregrešni
  5 II  |        lahko zasmejal. ~"Pokažite mi svojo vednost, mi leber
  6 II  |        Pokažite mi svojo vednost, mi leber baro," je dejal dobrovoljno, "
  7 II  |      dejal dobrovoljno, "odkrijte mi svojo skrivnost!" ~"Ali
  8 II  |         rad klanjam vaši vedi, ki mi je bila do sedaj neznana!" ~"
  9 II  |          odgovoril mu je, "zares, mi Weicharde, zavezani ste
 10 II  |      naših slavnih rodov? Vidite, mi leber baro, tu je bojišče,
 11 II  |          ponižno, "vaše besede so mi padle v srce kakor rumeno
 12 II  |     služabnik božji in ravnati se mi je po izreku: ne sodi, da
 13 III |        Kak si danes, Ludovice? Če mi čez nekaj dni kdo pove,
 14 III |    počnemo, če te izgubimo? Povej mi torej!" ~Jurij Ljudevit
 15 III |          nekaj - prav čudnega! Če mi obečaš, da bodeš molčal
 16 III |         mene užgala za stalno ter mi vzbudila resno ljubezen.
 17 III |            sive megle! Tesnost se mi je polastila trpečega srca
 18 III |         trpečega srca in od groze mi je koprnela duša. Kar se
 19 III |          se razvleče! Tedaj pa se mi je prikazala s svetlim žarom
 20 III |          vse občutke in vse misli mi je pretopila zavest, da
 21 III |       zavest, da je to ženska, ki mi jo morda pošlje večno milostni
 22 III |           steni sem slonel in kes mi je rojil po duši. Tedaj,
 23 III |        Boga ter mu dajal čast, da mi je ta cvet stresel na pusto
 24 III |          jo prisvojim. Pretaka se mi Turjačanov kri po žilah
 25 III |           gospa?' Aricaga, hotela mi je kri zastati! Da, ranarjeva
 26 III |          to tako gotovo, kakor se mi pretaka turjaška kri po
 27 III |        jaz požiral v želodec, kar mi bode Janez Sonce v pičo
 28 III |           jih pomešal v blato! In mi smo tvojim prednikom na
 29 III |           ne bodete pali po enem! Mi smo v oklepih, oni pa v
 30 III |           že dolgo opazujem, kako mi zapeljujete našo mladino.
 31 III |          moj Ludovice! Zatorej se mi je čudno zdelo, kako se
 32 III |      Pokaži no, kako si opraskan, mi amice!" ~Pristopil je k
 33 IV  |           vaša milost! Ničesar se mi ni zgodilo. Ko sem vstopil
 34 IV  |        milostivi gospod Hohenwart mi je izruval šol las z glave!
 35 IV  |           z glave! Ali drugega se mi ni zgodilo, ker so to prav
 36 IV  |     odgovoril je Erazem Panicol, "mi vam voščimo dobro jutro!
 37 IV  |           In tudi prilizavanje se mi mrzilo. ~"Ekscelenca," prosil
 38 IV  |  Ekscelenca," prosil je Panicol, "mi vas prosimo odpuščanja!" ~"
 39 IV  |          z bledim svojim obrazom, mi Ludovice!" In ekscelenca
 40 IV  |      Zdrav še nisi, in dozdeva se mi, da še vejejo hladne jesenske
 41 IV  |          hladne jesenske sape!" ~"Mi radi darujemo svoje življenje
 42 V   |         moji duši, če staknem, da mi krade, polomim mu vse kosti
 43 V   |           škrlat ob rami! Tudi se mi zdi, da ne živite pošteno.
 44 V   |          potem bi videl rajši, da mi zgnije jezik, s katerim
 45 V   |   nesmrtno svojo dušo, katero naj mi pokliče neskončno usmiljeni
 46 V   |    zasmejal starec: "Polna skleda mi je ljubša od poštenosti.
 47 V   |    vprašal končno: "Ali veš, komu mi na Gorenjskem prav ima ,
 48 V   |          kri v lice. ~"Hudiča, ti mi zabavljaš v moji hiši! To
 49 V   |          zase, teh ne pijemo radi mi z Gorenjskega! Sicer pa
 50 V   | prijatelji. ~"Pri zadnjem slovesu mi ga je potisnila moja mater
 51 V   |          moj 'pater familias', ki mi je dajal na pot obilo dobrih
 52 V   |          pustem kolegiju! Zatorej mi je bil materin zlat ljubši
 53 V   |           Kako pijačo imaš danes, mi Plaute, in kaj ti je skuhala
 54 V   |           óni, "ali meniš, da smo mi kaki ostanki, kaki čevljarji,
 55 V   |          Augustulus, "in kakor se mi vidi, ima nekoga, kateremu
 56 V   |      delal silno prijaznega, "ali mi bodeš odgovoril, če te vprašam?" ~"
 57 V   |         Nikar se ne šaliti! Povej mi resnico!" ~"No, ker si pošteno
 58 V   |            Volk Engelbreht je, to mi lahko veruješ!" ~"Moj Bog,
 59 V   |    tolstemu gostilničarju: "Povej mi resnico, prijatelj!" ~"Deželni
 60 V   |         njim. "Ne pozabi tudi, da mi je vrč prazen in da sem
 61 V   |      poznali menda ne bodo. Lahko mi zmedo vse, če me zavohajo!" ~
 62 V   |        sem vas šele spoznal, dasi mi je pravil Vid, da pridete!
 63 V   |            Bog varuj! Ne zamerite mi, milostivi gospod! Ne zamerite
 64 V   |          z gospodo!" ~"Dobro! Vid mi je pravil, da boš tu nocoj!" ~"
 65 V   |          gospod, če molčim, kadar mi je molčati!" ~"Stvar, radi
 66 V   |     zvitim pogledom, "seve, da se mi morajo usta malo - zapečatiti.
 67 V   |         pečat zlat, toliko ljubši mi je! Hi, hi!" ~Jurij Ljudevit
 68 V   |      nekaj je! Meni ste dali, kar mi gre - za prvo potrebo. Hvala
 69 V   |       rektor. In sedaj mislim, da mi za tisto mašo povrnete in
 70 V   |         tisto mašo povrnete in da mi za dečka tudi kaj daste!
 71 V   |          pri delu. Stopi v stran, mi PLaute! kričal je Quintus. ~"
 72 VI  |       ječah? Obilo imajo, kako se mi je časih pripovedovalo,
 73 VI  |      danes s krasnimi očmi, ljuba mi Ana Rozina." ~"Očetje teh
 74 VI  |          vicedoma Rabatta? Vse to mi povejte, ljubi moj gospod!" ~
 75 VI  |           stari knjigi in kolikor mi je pripovedoval doktor Joannes
 76 VI  |          jedli surovo meso, o tem mi naš Joannes Ludovicus ničesar
 77 VI  |         prstov kakor danes, ko se mi - zastopniki močnejšega
 78 VI  |          so ga obsuvali. ~"Kaj se mi smejete?" kričal je óni
 79 VI  |        svoji stani. ~"Hej, kaj se mi smejete, ljudje božji,"
 80 VI  |           In mati Štempiharica so mi dali očetov plašč, in primahal
 81 VI  |       Plavec, "veš da! Ravno zdaj mi je pravil Volk Engelbreht,
 82 VI  |        strih beneških cekinov. Če mi ne veruješ, počakaj, pa
 83 VI  |         je óni zmagonosno, "povej mi, koliko velja pri tebi beneški
 84 VI  |      dejal je zadovoljno. ~"Nikar mi ne zamerite, gospod!" s
 85 VI  |         prepad. Že sem mislil, da mi je preljubi naš gospod poslal
 86 VI  |          Marija dobrega sveta, če mi pomagaš, romal bom k tebi,
 87 VI  |    dobrega sveta me je slišala in mi je pritekla na pomoč. Pri
 88 VI  |           ki je služil v granici, mi je pravil, da žró še surovo
 89 VII |   zaničljivo odgovoril: "Upam, da mi že sije! A vi tam pri Turkih
 90 VII |     novopečeni tajni svetnik! Kaj mi hoče ta? Kaj mi more ta?
 91 VII |      svetnik! Kaj mi hoče ta? Kaj mi more ta? Kadar hoče njega
 92 VII |      vojvod v Muensterbergu? Tako mi trojice, slabo ste poučeni
 93 VII |        pričel je knez znova, "ter mi hotel nakaj časa vodo kaliti.
 94 VII |           še nekaj slavnih dni -- mi Wolfgange -- in jaz jim
 95 VII |      mojemu cesarju, kakor gotovo mi pomaga Jezus Kristus, naš
 96 VII |        Kristus, naš odrešenik!" ~"Mi, ki živimo neprestano in
 97 VII |            odgovoril je general, "mi takih zadev in razmer ne
 98 VII |          lev svoje moči. Tako je, mi Herbarte, in zatorej govori
 99 VII |         hočem nekaj povedati, kar mi je do sedaj ležalo v dnu
100 VII |          nebeško Hispanijo, da se mi izviti več ne more! Koliko
101 VII |           vsako kolesce! In sedaj mi je jasno vse; sedaj gledam
102 VII |      knežijo združi še êna, ki bi mi dajala veljaven in vpliven
103 VII |          je torej predvsem, da se mi izroči ravno ista oblast,
104 VII |     lahkodušno, "ali kaj to hoče, mi Herbarte? Sveta cerkev ima
105 VII |          jutri! Prepričan sem, da mi umre ravno takrat, ko bode
106 VII |         že v mojih rokah! A povej mi, mi Engelbrehte, ima li
107 VII |          mojih rokah! A povej mi, mi Engelbrehte, ima li ta vladika
108 VII |          da spravite moje orožje. Mi vsi trije smo že sivih las
109 VII |        hoče ta človek?" ~"Odpusti mi, Waicharde, da te nisem
110 VII |           pobili so me k tlom ter mi zvezali roki in nogi, da
111 VII |        plula po njem. Prvi hip se mi je zdelo vse kakor sanje.
112 VII |         po udih in po možganih pa mi je pričala o grozmi resnici.
113 VII |      skušal pretrgati vezi, ki so mi oklepale roke. Nikdo me
114 VII |     pregrešne premage! Ali vendar mi je usmiljeni naš Bog z mogočnim
115 VII |           izvit. Kakor gotovo naj mi pomaga Mati božja, to mi
116 VII |          mi pomaga Mati božja, to mi mora plačati Jurij Ljudevit
117 VII |           v pozni noči -- verujte mi, da bi med dnevom ne utegnil! --
118 VII |          samo tedaj, kadar hočemo mi, Turjaški gospodje! Ne nadlegujte
119 VII |      zagotavljam, ekselencija, da mi bode Jurij Ljudevit plačal
120 VII |   napravil sam pravico. In le žal mi je, da sem samo za trenutek
121 VIII|          obnebjem. ~"Lepšega daru mi svetli knez ni mogel dati,
122 VIII|          knez me kliče! Vraga, to mi je celo neprilično! Še danes
123 VIII|       nočem vas umoriti, da bi se mi ne očitala neplemenitost!
124 VIII|            gospod vitez. O tem so mi poroštvo mojega konja kopita
125 VIII|        gospod Sonce. Za take šale mi je moje pregrešno telo preljubo,
126 VIII|         nič več ne kuri. Vzeli so mi mlado gospo, Vid, in sedaj
127 VIII|        tebe in tvojega strica, če mi pomagata v tej grozni stiski
128 VIII|        denarja, cekinov, kakor se mi je obetalo. Brez Kljukca
129 VIII|     najpoprej železo zapoje, tudi mi je prav, gospodine! " ~Zavihtil
130 VIII|           svojo strast, "in povej mi vse, kar veš o gospe Ani
131 VIII|         položil tu sèm k sebi, da mi je pri rokah, ker se moram
132 VIII|       braniti svoje življenje, ki mi je ravno tako drago kakor
133 VIII|      turjaški fantiček, in plačal mi je dvajset rumenih cekinov,
134 VIII|       debeli kakor polh jeseni, a mi stradamo, da bi žrli zeleno
135 VIII|       povej, kako je bilo! Kam si mi vlekel ženo!" ~"Le počasi!
136 VIII|          njega pal. Vidite, plača mi je trideset rumenih cekinov!" ~"
137 VIII|        Trideset jih je bilo, tako mi moje neumrjajoče duše; trideset
138 VIII|         in dostavil sem mu: dajte mi še dese cekinov, gospod
139 VIII|        bil pri meni in kot strela mi je tičala njegova roka v
140 VIII|           nego sem menil. Kar koj mi je izruval velik šop las
141 VIII|        enega ali drugega!" ~"Čemu mi vse to pripoveduješ!" zakričal
142 VIII|       mislil sem si, gospod Jurij mi noče šteti deset cekinov,
143 VIII|         mislil, gospod Sonce! Ali mi jih odštejete, te cekine,
144 VIII|               Dam ti jih, samo da mi pomagaš!" odgovoril je vitez
145 VIII|         lisjak! Ne bom terjal, da mi plačate vseh trideset koj
146 VIII|         in teh petnajst benečanov mi odštejte čitno in brez sleparstva,
147 VIII|          imenu Kristusovem, dajte mi kaj daru, daru!" ~Prihitel
148 IX  |       Tako piše naš letopisec, in mi radi verujeo, da je omenjeni "
149 IX  |         telo od nemške vojne sèm, mi liber baro! ogovoril je
150 IX  |      stric bode hotel na lov, ali mi vas bodemo obiskali na vašem
151 IX  |       svojega skrivnega svetnika, mi Waicharde!" ~"Skrivnega
152 IX  |          Ajo! Za boga, dozdeva se mi, da sem bil ljubši njegovi
153 X   |         slabe volje. ~"Cela stvar mi ni všeč," izpregovoril je
154 X   |          samo rumene pšenice, ali mi držimo križem roke, a ne
155 X   |          bil vsaj včeraj v mestu, mi pa smo dremali za Golovcem
156 X   |          po denarju poseči, ki se mi sam ponuja!" ~"In ta bledi
157 X   |          nosa; "ta bledi vitez se mi tudi ne vidi, da bi mu ostajalo
158 X   |       name suhorebrni Kljukec ter mi vrtal v trebuh beneške cekine,
159 X   |      napravila račun. Za Tolščaka mi bo moral plačati odškodnino,
160 X   |          je guardia! Namesto daru mi je hotel mestno stražo podariti,
161 X   |        zasačila mestna straža, ki mi nikdar ni bila prijateljica!
162 X   |        tistega dne, in neprestano mi je tičalo v spominu, da
163 X   |        vam bom pa blato v sok, če mi vse požrete, lačni požeruhi!" ~"
164 X   |       taka moka, pa se še oglasi; mi smo vsak dan doma!" ~Tedaj
165 X   |           pogodu in da imamo tudi mi brušene nože, čeravno nismo
166 X   |     Frančišek Salezijanski. In če mi tvoj gospod Mesec ne plača
167 XI  |         žival je bila in danes se mi je izgubila! Če je ne dobim,
168 XI  |         dobim, bom tepen in jesti mi ne bodo dali!" ~"Nisem je
169 XI  |           solza iz očesa. ~"Če bi mi bil kdo pravil takrat, ko
170 XI  |         kapljo kislega vina, tako mi moje grešne duše in vseh
171 XI  |    razljučen obraz. ~"Ne zamerite mi, sveti oče, da kolnem. A
172 XI  |        jaz sem ostal doma. Kaj če mi cesar, ko sem se vendar
173 XI  |         nimam vsak dan, ne bodete mi hoteli verovati!" ~"Ni mogoče!"
174 XI  |     gospodo tudi greh delati! Kaj mi ne pravite? Ta je pa smešna,
175 XI  |        svet prilezla? He, povejte mi, kojiko jih je, santo padre!
176 XI  |          vreme izpremeniti, tedaj mi je vsekdar, kakor bi se
177 XI  |           je vsekdar, kakor bi se mi sprehajalo žareče železo
178 XI  |             V kot so nas vrgli! A mi smo trpeli zanje, santo
179 XI  |       pravim duhom, in prav ti si mi danes poslala tega pobožnega
180 XI  |           preklicana usoda, da se mi mora na stara leta kaj takega
181 XI  |           zaprti stanici! In tako mi svete nebeške Trojice, tudi
182 XI  |            in zategadelj upam, da mi boš zopet nalila majoliko!" ~"
183 XI  |           je šel od doma in dejal mi je: 'Glej na ključe h kleti,
184 XI  |          je strah iti v klet, daj mi ključe in sam bom prinesel
185 XI  |           bi se potem upijanil in mi škodo napravil, več kot
186 XI  |     prinesem vina ali ne!" ~"Tako mi pet Kristusovih ran, prinesi
187 XI  |    satiričnim glasom, "in vidi se mi, da komaj čakajo na vašo
188 XI  |     vzdihoval je starec, "tako se mi godi dan za dnevom. Vsak
189 XI  |      Pošteno govorite in srce ste mi ogreli, sveti oče! Sedaj
190 XI  |        nego je dozorel. Stari oče mi je pravil in vse povedal.
191 XI  |           ne dam, vam beračem, ki mi bosonogi in z raztrgano
192 XI  |           časa! Sam Jezus Kristus mi je pomagal, da sem splezal
193 XI  |     napetim petelinom. ~"Zdelo se mi je," izpregovoril je škripaje, "
194 XI  |       škripal z zobmi. ~"Zdelo se mi je, da sem čul konjska kopita,"
195 XI  |           novi samokres, katerega mi je prinesel knez Vajkard
196 XI  |         je vse! Prijatelji, stvar mi ne ugaja! Nekaj tiči v tem
197 XI  |       Nekaj tiči v tem gradu, kar mi ni pogodu. Ni ga človeka,
198 XI  |         Naša gospoda je hudič, in mi moramo večno zveličanje
199 XI  |     govorite, capitano, ali sedaj mi povejte, kako je bilo tisto
200 XI  |           zanašali so se name ter mi zaupali! Španjolski kavalirji
201 XI  |          vam je odgovoril?" ~"Kaj mi je hotel odgovoriti, če
202 XI  |          Ob tisti priliki stisnil mi je dva španjolska trdnjaka
203 XI  | španjolska trdnjaka v roke, da so mi kar žile zarajale po celem
204 XI  |          druge sem napajal! Rekel mi je nato Jurij Ljudevit: '
205 XI  |            a najlepše bi bilo, če mi poveš, kam naj skrijem tisto
206 XI  |      odgovoril. - Vraga, odgovori mi kaj, saj vendar poznaš vse
207 XI  |          ne bo, Tomaž Ručigaj, če mi boš ob ti priliki spodobno
208 XI  |        krika in ihtenja. Sicer si mi pa odgovoren, s svojim malopridnim
209 XI  |           nekaj - kavalirja. Tako mi duše, da je tako!" ~"Kdaj
210 XI  |  zagotavljam vas, sveti oče, tako mi svetih ran Kristovih in
211 XI  |          Jurij Ljudevit sam in da mi le edino zoprno besedo izpregovori,
212 XI  |         polkovnik Aricaga. ~"Tako mi vseh hudičev, Sonce je tu!"
213 XI  |       mogel odfrčati več." ~"Tako mi svete matere Božje," dostavil
214 XII |           bodemo opoludne najedli mi in naši konji. In če ne,
215 XII |          moč, in radosten sem, da mi še trdo stoje v čeljustih!
216 XII |          nikjer ugledati, dasi se mi je pravilo, da je pokrita
217 XII |          Zgubil sem podkev, in če mi živinče hromo postane, pripeti
218 XII |         hromo postane, pripeti se mi lahko, da prikrevsam na
219 XII |     odrinilo. Sveta Marija, sedaj mi pomagaj!" ~"Ha, ha! Tičimo
220 XII |          preljubi gospod, kako se mi smilijo!" ~Prav pri nogah
221 XII |         laški, signore moj! In če mi plačate pot do paše v Bosno,
222 XII |       priplezal vaš vranec!" ~"Pa mi vsaj pot pokaži!" ~"Ne utegnem.
223 XII |           takega počel, napravijo mi sredi Ljubljanskega polja
224 XII |          gori pridete, pozdravite mi Ano Rozino." ~"Moj Bog,
225 XII |       zgodilo, ha, ha!" ~"Kolikor mi je znano, Janez Vajkard
226 XII |     Lobkovic: "Veličestvo! S tugo mi je izvestiti, da je na Turjaku
227 XII |            Silno sem nesrečen, da mi Vašemu Veličestvu boljšega
228 XII |          tako žaljivega za mé, ki mi bode največja sreča, pozdraviti
229 XII |       nežnem svojem obrazu. ~"Naj mi je dovoljeno, Veličestvo" -
230 XII |        vitez Sonce na Turjaku. Če mi je dopuščeno, potem bom
231 XII |     Turkih ni zelo v navadi? Tako mi svete Trojice, ostro sodbo
232 XII |          meni znano!" ~"Oprostite mi, Veličestvo, da sem se premalo
233 XII |      nedolžen! In če molči, dokaz mi je to o tisti neskončni
234 XII |           najhujše pri tem je, da mi je narava do tega otroka
235 XII |        nad nedolžnega! Kolikokrat mi je očital Janez Vajkard
236 XII |       slave, udaril me je Bog ter mi odprl staro rano na pregrešni
237 XII |        Vaše Veličestvo! In jemalo mi je spanje v marsikateri
238 XII |               Molčal, in če bi se mi bi bilo življenje v nevarnost
239 XII |         molčal bi bil - do smrti. Mi Turjačanje smo že taki,
240 XII |         Jaz sem pa revček, poleti mi je vroče in pozimi me zebe.
241 XII |       hotel vzeti, a sedaj, ko si mi ti tako znatno pomagala,
242 XII |     znatno pomagala, sedaj, ko si mi tega peklenskega kneza dala
243 XII |           me do tja ne ujamejo in mi ne napravijo ostre sodbe,
244 XII |         napravijo ostre sodbe, da mi osekajo dolge roke, ali
245 XII |           osekajo dolge roke, ali mi požgó z žarečim železjem
246 XIII|         take sinove! Vidva pa sta mi vrla vinska pobratima, in
247 XIII|      Jurij Ljudevit nato, "da sta mi današnji težavni dan posvetila
248 XIII|     hudiča, viteza Sonca. Verujta mi, da bi nam bil dal opraviti,
249 XIII|     golobnjaku! In pvoem vama, da mi srce nekaj upada, če se
250 XIII|           Bihačgradu, povedalo se mi je, da ima paša v Mostaru
251 XIII|        moj meč in s svojo ostrino mi poroči za vsako besedo!" ~
252 XIII|          tulil je polkovnik, "ter mi groziš s krivo tisto šivanko?
253 XIII|           ne dam in s svojo krvjo mi boš plačal, ker si oglodal
254 XIII|        kakor pravi Hrvat." ~"Tako mi vseh nebeških vragov, za
255 XIII|          ta prepir, govoreč: "Kaj mi pomaga, če se vidva prepirata
256 XIII|          vina, a rečem vam, da se mi kri kot mrzel led vlači
257 XIII|          led vlači po žilah in da mi je časih pri srcu, kot bi
258 XIII|          potrebujem nekaj, kar bi mi kri razpraskalo in srce
259 XIII|         škrbasti Aricaga usta ter mi očital, da lažem. To pa
260 XIII|          Jurij Ljudevit, in da se mi je kaj takega očitalo ob
261 XIII|         Jurij Ljudevit, ker ti si mi vrl pobratim!" ~"In ti meni,
262 XIII|             in izpil kupo vina. ~"Mi pa smo bili iste čase še
263 XIII|           se pred Turčinom! Tužna mi majka, da mi je načelovati
264 XIII|      Turčinom! Tužna mi majka, da mi je načelovati takim otrokom!
265 XIII|           je Aricaga. "Piti umemo mi tudi! Res je, da to človeku
266 XIII|          že nosil železje, ko smo mi vsi še v zibeli sesali mleko!
267 XIII|        samokrese k ustom, in tako mi nebeške Trojice, prisegam
268 XIII|         ne smrti!" ~"Vraga, tu si mi povedal nekaj novega!" kričal
269 XIII|         smeha smo hoteli popokati mi in visokorojeni gospod baron.
270 XIII|      kvišku ter tulil od bolečin. Mi vsi pa smo po tlhe popadali
271 XIII|           vama, pobratima, da sta mi odkazala prvo mesto! Da
272 XIII|           odkazala prvo mesto! Da mi živita dolgo, sto let! Če
273 XIII|           radostim preveč. Kar pa mi z veseljem pregreva dušo,
274 XIII|          ženski., In ne dišalo bi mi vino, če se ne vidim krasni
275 XIII|          kralje in berače, odvzel mi je posel za ta slučaj. Čast
276 XIV |     ljubezen. Zinzendorf, pokliči mi tudi viteza Sonca, da poljubi