Part

  1 I   |         zaradi svojega bogastva, a še mnogo bolj zaradi svoje
  2 II  |          obnebju in sonce je imelo še prav prijetno in občutno
  3 II  |         tedaj samo dva jezdeca. In še ta dva sta leno jezdarila
  4 II  |            klanje! Pod nosom se mu še ni kazalo najmanjše znamenje
  5 II  |               Leopoldus!" vzklikne še enkrat. Nekaj časa premišljuje
  6 II  |             čutivši, da hoče vitez še govoriti, "ali vam teče
  7 II  |         soncu enaka!" ~"Pristavite še tretje!" reče Schönleben, "
  8 II  |        modrost; drugo in od prvega še bolj žareče pa je njegova
  9 II  |            in neolikani vzdihovali še v sponah vraže in teme. ~
 10 II  |          telesu plemič, temveč, in še mnogo bolj, tudi po duhu!
 11 II  |        plodovito zemljo." ~"Ali vi še ostanete?" ~"Še! Poklicali
 12 II  |             Ali vi še ostanete?" ~"Še! Poklicali smo na boj tega
 13 II  |          se deželan kranjski mogel še bolj osramotiti, kakor se
 14 II  |       nulli~Plena doloris!" "Potem še dostavi: "Deo gratias!"
 15 III |    razlagam to stvar. Spominjaš se še onega dne, ko nam je njega
 16 III |          da ne bi molil. in če sem še tako pijan! Štirikrat sem
 17 III |          misliš, ni čuda, da se ti še celo v sanjah prikazujejo!
 18 III |            plaha srna je odhitela. Še pogledala me ni, dasi sem
 19 III |             In kdo je?" ~"Kdo je!" Še nikdar je nisem videl poprej.
 20 III |           Aricaga, če izpregovoriš še eno besedo, sunem ti meč
 21 III |  zategadelj, da je sploh prišel, a še veliko bolj pa zategadelj,
 22 III |           nego to cvetje, pa bi se še ne bal polkovnika širokoustnika
 23 III |         Ljudevit, baron Vajkard in še dva druga v železje zavita
 24 III |          more nič, preobdala ga je še hujša razburjenost; pričel
 25 III |          obleko ustavil kri, ki je še vedno tekla iz rane. ~"No,
 26 III |     izpregovoril je deželni glavar še togotneje, "kaj, palec ti
 27 III |           nekaj več od tebe, pa bi še nosil pet prstov na pregrešni
 28 IV  |      plemenitaštvu. ~Plemiči so se še vedno ostro ozirali za njim,
 29 IV  |           je, da je deželni glavar še vedno silno razljučen in
 30 IV  |            znance iz jezdarnice in še mnogo drugih, ki so ga pri
 31 IV  |        letih, kazalo se mu je telo še elastično, živo. ~Prišedši
 32 IV  |           pristavil skrbno: "Zdrav še nisi, in dozdeva se mi,
 33 IV  |         nisi, in dozdeva se mi, da še vejejo hladne jesenske sape!" ~"
 34 IV  |     ranarja in da je s tem, ker so še celo nekateri rokodelci
 35 V   |         navzdol, če morda ne pride še kdo. ~"Barba," dejal je
 36 V   |            upam, da bode Ljubljana še doživela, ko bode beraški
 37 V   |           ljubša od poštenosti. Ta še ni nobenega nasitila. Sicer
 38 V   |          hiši! To se Janezu Plavcu še ni zgodilo! In ti, ti, kaj
 39 V   |           vse se dobi pri meni, in še mnogo drugega dobrega! A
 40 V   |          le na videz zaklenjena in še sedaj so odprta. Naš vrata
 41 V   |          hip mora tu biti!" ~"Malo še počakam! Sicer je to čakanje
 42 V   |         tako, kakor se v Ljubljani še ni jedlo do sedaj! Volk
 43 V   |       zmedo vse, če me zavohajo!" ~Še bolj tesno si je obvil s
 44 V   |          Jurij Ljudevit. ~"Prav! A še nekaj je! Meni ste dali,
 45 V   |             visoki gospod. A tu je še moj Vidak. Priden fantiček
 46 V   |        pretep. ~"Take lepe prilike še ni bilo, confratres! Prav
 47 VI  |         obrekovala, prav tako kako še dandanes, ko je od tedaj
 48 VI  |         priti v mesto. Nekateri so še celo izgovarjali mnenje,
 49 VI  |            v takem slučaju zgodilo še danes. Nabral se je namreč
 50 VI  |              Spodaj na cesti pa so še vedno dohajali novi radovedneži.
 51 VI  |            po beli Ljubljani morda še v obilnejši meri kakor sedaj -
 52 VI  |          ga nosile sape peruti. ~A še mnogo več pozornosti je
 53 VI  |       Tedaj je razsejala po deželi še tisti kriva vera, katero
 54 VI  | Engelbrehta. V cvetu svojih let je še, in če mu gospod Bog dodeli
 55 VI  |            Bog dodeli milost, bode še nekaj desetletij glavaril
 56 VI  |           v krivi veri in da se je še celo v sredi višjih stanov
 57 VI  |           šestdesetimi leti?" ~"Ni še preteklo stoletje od tedaj,
 58 VI  |          Zatorej sem čula, da jedo še surovo meso, če so ga nekaj
 59 VI  |          Turjaških, in izginila je še celo laška govorica iz bele
 60 VI  |       kmečko obleko. Dasi je sonce še močno pripekalo, tičal je
 61 VI  |           ko sem po njegovem gradu še v srajčici letal, ukradli
 62 VI  |            je našega gostilničarja še bolj ojačilo. ~"Turški sultan
 63 VI  |        ojačilo. ~"Turški sultan ti še nekaj pošilja, kar te bode
 64 VI  |        pošilja, kar te bode gotovo še bolj veselilo! General Herabart
 65 VI  |         niti ne pogledaš. He, a se še spominjaš, da si včeraj
 66 VI  |            smo lesnike in drobnice še prej otresti, nego je sad
 67 VI  |        prvi, prav tako kakor bi se še dandanes zgodilo, če bi
 68 VI  |         vseh gledalcev in da se je še nekaj tednov pozneje po
 69 VI  |           zavlečeni glasovi, ki se še dandanes čujejo tu in tam
 70 VI  |             Sam vitez Sonce je bil še na potu. Ostal je z Ano
 71 VI  |         Mariji bodi zahvala, da so še dobri ljudje na svetu! To
 72 VI  |      granici, mi je pravil, da žró še surovo meso, Bog pomagaj!" ~"
 73 VI  |              orožje nosijo, da sem še malo takega videl. Kaj pravite,
 74 VI  |            zavratnega napadovalca. Še je čul, da je zakričal nekdo: "
 75 VII |       sedeminštirideset let, torej še v cvetoči starosti. ~Knez
 76 VII |               in to se pripoveduje še celo pri nas v Turkih --
 77 VII |    odgovoril je potem, in to morda še bolj z zaspanim glasom, "
 78 VII |            veličanstvo -- kakor je še mlad -- spoznal je takoj
 79 VII |     slabega peska. Doživeli bodemo še nekaj slavnih dni -- mi
 80 VII |            izšla in pred seboj ima še tek kakor večna zvezda na
 81 VII |       posvetno mojo knežijo združi še êna, ki bi mi dajala veljaven
 82 VII |             v cerkvi božji, katera še vedno odločuje in rebus
 83 VII |            drugega odgovoriti nego še enkrat vzklikniti: "Kardinal!" ~"
 84 VII |         vama zastavljam, da hočeta še doživeti, ko bode knez in
 85 VII |           cerkev ima moč razrušiti še trdnejše vezi, nego je zakon
 86 VII |         Sicer pa sem imel do sedaj še vedno srečo pri svojih naklepih.
 87 VII |            tedaj, ko je vladikoval še vzveličani Tomaž Hren. Menim,
 88 VII |            zunaj na hodniku (ki ga še sedaj vidimo pri knežjem
 89 VII |           je strigel brado, ako se še spominjaš? In naš vitez
 90 VII |       ministrov je pri tem vzkliku še bolj obledel. Pristavil
 91 VII |   nespodobnostjo!" ~"Samo trenutek še, ekscelencija! Prepričan
 92 VII |      Ničesar! Kaj naj pričnem! Vse še tudi ni razjasnjeno, in
 93 VII |            tudi ni razjasnjeno, in še vedno sem prepričan, da
 94 VIII|          to mi je celo neprilično! Še danes imam iti na Turjak;
 95 VIII|        možgane, obrnil se je torej še enkrat k slugi: "Cesae,
 96 VIII|            je oni govoril, da mora še ponoči na Turjak. ~Jurij
 97 VIII|       stopiti v dvorano. ~"Čakajte še malo," dejal je Sonce ter
 98 VIII|           Ljudevit, da si poiščete še pred nočjo spovednika, če
 99 VIII|      Ljudevit porogljivoo. ~"Danes še greste na Turjak, ali ne?" ~"
100 VIII|           zelo! Povedati vam moram še nekaj! Jutri na vse rano
101 VIII|           Ljudevit, seve, če imate še poguma, hoditi ob takih
102 VIII|          je samo ena misel: da ima še nocoj to noč na Turjak in
103 VIII|         dvorišče. Hlapec Cesare je še vedno vodil iskrnatega konja
104 VIII|           pravil tovarišem, da ima še danes na Turjak. ~"Kaj bodeta
105 VIII|         slonel dijak Vid in je bil še bolj raztrgano oblečen nego
106 VIII|          vodi inkoreninah in da mu še teh ni ostajalo. Opiral
107 VIII|       braniš denarja? Vid, tega pa še nisem doživel, in tvoj obraz
108 VIII|        Rozini ve, kje je! In midva še tukaj sloniva ter trativa
109 VIII|           so se mnogobrojni težaki še vedno v polni marljivosti.
110 VIII|       turška sablja, tak nož pa je še vselej pregnal muho, in
111 VIII|            pregnal muho, in naj je še tako nadležna bila! Svetli
112 VIII| napadovalca. ~"Sicer pa, če hočete še kdaj videti svojo ženko,
113 VIII|          dostavil sem mu: dajte mi še dese cekinov, gospod Jurij!
114 IX  |          mu je cerkovnik, a kdo je še kdaj prepričal človeka,
115 IX  |          Je li se tedaj ponesrečil še kak Kranjčan, o tem nam
116 IX  |        kranjsko viteštvo, in to je še bolj vzbujalo neolikane
117 IX  |           pred katerim se je morda še bolj tersel nego pred očetom
118 IX  |    cerkvici! ~Naš letopisec nam je še celo zapisal imena tistih
119 IX  |   Apfaltrer, ima, ki nam Slovencem še sedaj časih v kosteh leži. ~
120 IX  |          pa je bila ta radovednost še tako vznemirjena, pomirila
121 IX  |            obrisal čelo ter v duhu še enkrat premlel svojo govor,
122 IX  |            spodnja ustnica, katero še danes lahkko opazujemo na
123 IX  |        moral podvreči, če je hotel še tisti dan dospeti v belo
124 IX  |         Leopoldovega in ker nam je še vsem dobro v spominu, kako
125 IX  |           se je Krištof Simonovi'c še večjega čarobnika: podil
126 IX  |        bile tedaj v naši Ljubljani še mnogo slabejše, nego so
127 IX  |               Prav praviš! Bomo pa še spet slišali, da ga bodo
128 IX  |      dvignilo kvišku ter dostavilo še bolj milostivo: "A koliko
129 IX  |       milosti tedaj, ko sem mu bil še ajo, nego sedaj, ko sem
130 IX  |            sem njegov minister!" ~"Še bolj nas hoče počastiti
131 IX  |      dostavil je glavar ponosno. ~"Še bolj?" začudil se je Janez
132 IX  |            vsa milost in da toliko še ni bil nikdo počaščen, ki
133 IX  |         stala na mestu, kjer stoji še danes) do stolne cerkve.
134 IX  |            nekateri so bili zlezli še celo na strehe. Na stopnicah
135 IX  |       molčala. Potem pa je Kljukec še enkrat zategnil: "Torej
136 IX  |         zameri, da te tikam, pa me še ti, pa bo račun v kraju!" ~"
137 IX  |        pošten obraz imaš, da bi ti še mnogo rad povedal. Pila
138 IX  |        noči se je pričelo po mestu še bolj živo življenje. Cesar
139 X   |       prazno pestjo, in če ga bomo še tako pretepavali, ne bomo
140 X   |           so ostali dolgi Tinač in še štirje drugi. Nekaj časa
141 X   |       odgovoril nikdo, dostavil je še: "Dolgočasno bo to čakanje!
142 X   |          in voda! No, pa bodeva že še napravila račun. Za Tolščaka
143 X   |           takoj! Obiskal sem grede še očete kapucine ter vtaknil
144 X   |        sveto vodo. Stopil sem nato še dalje po hodniku in žalost
145 X   |        navzlic temu so napravljale še slabejši in odurnejši vtis. ~"
146 X   |          na zemljo. Potem mu je pa še z večjo spretnostjo naložil
147 X   |          je ljuba taka moka, pa se še oglasi; mi smo vsak dan
148 X   |            je óni ponosno. ~"Je li še dosti takih?" ~"Cela senožet
149 X   |      življenje. Krute hlapce imajo še sedaj po svojih gradovih!" ~"
150 X   |           obrala volovsko četrt in še nista bila sita! Naj gresta
151 X   |      gotovo zvedel, da jo je nosil še sveti Frančišek Salezijanski.
152 XI  |           je kakor blisk po bregu. Še celo srna je pogledala časih
153 XI  |         voda, edina voda, ki jo je še dobival turjaški grajski
154 XI  |        pasja dlaka!" ~In ko je pes še vedno tulil, začuli so se
155 XI  |          španjolska navada. Ko sem še služil v nemški vojski,
156 XI  |          na kolena! In dostavil je še tudi: Kadar pa srečate Lutrovega
157 XI  |     navdušenosti, ki jo daje prva, še ne popolnoma razvita pijanost. ~"
158 XI  |           Da bi Tomaž Ručigaj spil še toliko sodov sladkega vina,
159 XI  |            ker do tistega trenutka še ni nikdar čul besedice o
160 XI  |           mojih tercah, ki so bile še celo med Španjolci imenitne.
161 XI  |           na mizo prinesli vina in še kaj drugega. In če vam bo
162 XI  |            kuhaš? Pristavi k ognju še dva velika lonca in napolni
163 XI  |          padre, a če vam rečem, da še take nimam vsak dan, ne
164 XI  |          senjor capitano!" ~"To je še moja edina tolažba, da pride
165 XI  |         snažil orožje in konja. In še tako dobro vem, kako je
166 XI  |          mesec dni rabiti noge. In še sedaj me trga po tistem
167 XI  |          nekdaj poznali, ko nas je še vodil Johannes Vörth, ter
168 XI  |         padre, da je Tomaž Ručigaj še tisti korenjak, kot je bil
169 XI  |            ki solze toči, če se mu še toliko ovsa nasuje v jasli.
170 XI  |        vreden!' In gospod major je še dostavil: 'Včeraj so hlapci
171 XI  |     Ručigaj. "Boš videla, da se bo še nesreča zgodila! Nabrusil
172 XI  |             moledoval je Ručigaj. "Še na sodni dan bom govoril
173 XI  |        upajoč, da bode s tem onega še bolj razdražil. ~"Trpel
174 XI  |         mogočnim vejevjem objemala še bolj staro zidovje. Rumenelo
175 XI  |          sad na slamnato streho. A še veliko več ga je segnilo
176 XI  |           Gospodični sad na deblu, še prej nego je dozorel. Stari
177 XI  |         Naaan in dežele Egipta. In še vsako leto sem iz svoje
178 XI  |      hruški Gospodični sad na veji še prej, nego je dozorel; samo
179 XI  |         Ručigaj in vitez Sonce sta še vedno sedela pri vinu. Prvi
180 XI  |         pil sladko vino za nje, in še druge sem napajal! Rekel
181 XI  |        Mlada ženska,' dostavil sem še, 'je pa tudi nekaj takega,
182 XI  |         debelega trebuha.' Vi tega še ne veste morda, santo padre,
183 XI  |            samo malo okence ima in še to je skrito za vejami hruške
184 XI  |            za mé, gospod Ručigaj!' Še enkrat me je zelo osato
185 XI  |          zastokal je Tomaž Ručigaj še enkrat, potem pa so ga zapustile
186 XI  |          je kakor v sladkem spanju še vedno raztezal onemogle
187 XI  |     dvorišče. Ali prostor, kjer je še ravnokar slonel in ječal
188 XII |       konjevo grivo, "predrznem se še enkrat odsvetovati od tega
189 XII |            nekoliko pripraviti! In še na smrtni postelji bom se
190 XII |        tedaj - ko je Janez Vajkard še vedno imel v svoji roki
191 XII |         roki celo moč in veljavo - še nikomur groznega veljaka.
192 XII |            Vaše Veličastvo opazuje še med jedjo in da še tedaj
193 XII |         opazuje še med jedjo in da še tedaj vzbujam pozornost
194 XII |           si bode ž njimi pridobil še mnogo slave!" ~"Posebno
195 XII |             in radosten sem, da mi še trdo stoje v čeljustih!
196 XII |            se sedaj ni upal nikdo; še celo cesarju se je za trenutek
197 XII |            mehak in do tja bode že še priplezal vaš vranec!" ~"
198 XII |         Bog pomaga!" ~"Koliko imam še do tja?" ~"Več ali manj,
199 XII |         ravno tiči vrag. Jaz moram še nekaj časa ležati, potem
200 XII |           Janez Sonce." ~"Do sedaj še nisem čul o njem." ~"Kaj,
201 XII |         zali gospe ne?" ~"Do sedaj še ne!" odgovoril je Lobkovic
202 XII |         milostivi gospod! Vam niso še nič pravili o gospe Ani
203 XII |       lepega telesa, lepih oči! In še celo turjaškim gospodom
204 XII |         Rozino." ~"Moj Bog, ali je še vedno v gradu!" vzkliknil
205 XII |          nima! Ali zunaj zakona je še široko polje, na katerem
206 XII |         moj dragi, in dostikrat je še lepše kot v zakonu, ha,
207 XII |        žarke pekočega sonca. Gotov še niti na Turjaku ni bil!
208 XII |    odtirali na Turjaški grad, kjer še sedaj zdihuje pod zaporom.
209 XII |            srdito. Leopold imel je še celo za Habsburžana silno
210 XII |           ležal v prahu na kolenih še prej, nego se je visoka
211 XII |    pričakoval. Omehčalo se je srce še celo cesarju, ki je dejal
212 XII |           na gnojišču, dočim se je še včeraj moje ime kopalo v
213 XII |          pozabila na celi svet, in še celo na visokega gospoda,
214 XII |             Mati božja mu za sedaj še ni pomagla, in ostala mu
215 XII |         gledal dolg nož, in vsi so še predobro spominjali, kako
216 XII |     zagovoril sem se, da ti pustim še tisti plašček - za eno leto!
217 XII |           hrastovo vejo, ali me pa še celó ntegnejo na hudobno
218 XII |            čmerno. "Pa tudi smo se še komaj najedli! In malo posapli
219 XII |       ljubljanski grad, kamor tako še kdaj prideva, jaz kakor
220 XII |        praznimi rokami, izbijem ti še drugo oko in vržem te v
221 XII |        gospodu nazaj! To je, če se še srečava! Odrinite!" ~V hišu
222 XII |         obtičal je pošteni Kljukec še nekaj časa na svojem štoru
223 XIII|         kričal je Aricaga, "ker mu še nisem oprostil besed, s
224 XIII|       Ljudevit veselo, "da mu bode še žal tistega dne. Danes mu
225 XIII|            Aricaga radovedno. ~"Ne še! Ondi za podobo koprni kakor
226 XIII|           s svojim praprorom ležal še v Bihačgradu, povedalo se
227 XIII|           je bilo najboljše, tedaj še nisem bil oženjen in ne
228 XIII|          ker si oglodal mojo čast! Še danes boš gledal hudiča,
229 XIII|            s svojim barjakom ležal še v Bihačgradu -" ~"Je že
230 XIII|           Mi pa smo bili iste čase še maldi, "pričel je Simonovi'
231 XIII|        Jurij Ljudevit, "Simonovi'c še nekaj ve! He, ni li istina,
232 XIII|        Simonovi'c?" ~"O najboljšem še nisem govoril! Težko pa
233 XIII|       nosil železje, ko smo mi vsi še v zibeli sesali mleko! Za
234 XIII|    pripovedoval je Simonovi'c. "In še dobro se spominjam, kako
235 XIII|          samokresov. ~"Sedaj hočem še jaz nekaj povedati!" oglasil
236 XIII|           je ustvaril. Lepši pa so še trenutki, ko sediš v sedlu
237 XIII|        izza mize, govoreč: "Pijan! Še ga bom pil, ko bodeš ti
238 XIV |             Za temi zvrstili so se še drugi zastopniki dednih
239 XIV |        Hohenwart, katerega potomci še niso zamrli, dasi ne donašajo
240 XIV |        kakor se ob enakih prilikah še dandanes govori. Mogoče
241 XIV |             Mogoče je, da se danes še bolj klečeplazi, kakor je
242 XIV |            deželnih stanovih časih še vedno vzbudila ponižna želja
243 XIV |            Engelbreht. ~"Sporočite še enkrat visokim stanovom,"
244 XIV |           toliko milosti. Cesar je še mnogo govoril ž njim in