Part

  1 I   |      plemstva. Po prodajalnicah so ti vitezi nakupovali, kar so
  2 III |            njemu ter dejal lahno: "Ti si, Aricaga!" ~"Da, jaz,
  3 III |         vso resnostjo vprašam, kaj ti je, da sedaj nekaj dni povešaš
  4 III |    nekrščanski tvoji duši? ali kaj ti je sploh? Tvoji dobri prijatelji
  5 III |         bodeš šalil z menoj, povem ti vse! ~Polkovnik Aricaga
  6 III |           stvar tako resna? Obečam ti molčati kakor kamen, ki
  7 III |             Mnogo smo se šalili in ti, prijatelj Aricaga, nalil
  8 III |       videl v divni Italiji. To pa ti pravim, dragi moj Aricaga,
  9 III |      pametno življenje!" ~"Ne bode ti drugega kazalo, ljubi moj
 10 III |      ženske misliš, ni čuda, da se ti še celo v sanjah prikazujejo!
 11 III |       svojemu duhu: Usmiljeni bog, ti jo pošiljaš, da postanem
 12 III |             Naj je, kar če, toliko ti povem, Aricaga, da je že
 13 III |           po žilah in Turjačani so ti v deželi te oblasti, da
 14 III |        stala tolpa mladih učencev. Ti so tudi gledali za njo in
 15 III |           ker je ne poznam?" 'Kaj, ti ne poznaješ najkrasnejše
 16 III |        tega mesta?' vpili so vsi: 'ti ne poznaješ krasne hčerke
 17 III |  izpregovoriš še eno besedo, sunem ti meč v trebuh, in to tako
 18 III |         visoko zvezde na nebu! Ali ti si, Janez Sonce, postal
 19 III |        Pomirite se, prijatelji, in ti, Aricaga, ne tuli, kakor
 20 III |          je. "In koliko vas je tu! Ti Hohenwart, ti Panicol, ti
 21 III |           vas je tu! Ti Hohenwart, ti Panicol, ti Blagaj, ti Jurič,
 22 III |          Ti Hohenwart, ti Panicol, ti Blagaj, ti Jurič, ti Grimšič!
 23 III |             ti Panicol, ti Blagaj, ti Jurič, ti Grimšič! To vas
 24 III |      Panicol, ti Blagaj, ti Jurič, ti Grimšič! To vas je lepo
 25 III |          bode nikdo šalil, in tudi ti ne, moj Ludovice! Zatorej
 26 III |          še togotneje, "kaj, palec ti je odbit? Fulmina coeli!
 27 III |        odbit? Fulmina coeli! Palec ti je že vzel hudič, a dušo,
 28 IV  |         bodem tam!" ~"Čakaj, nekaj ti dam, ker si prišel na moje
 29 IV  |          moje poročilo tu sem. Ali ti je kdo kaj hotel?" ~"Prav
 30 IV  |        žarki vaše ljubezni!" ~"Kaj ti si tudi tu, z bledim svojim
 31 IV  |   zadovoljno: "Saj so vendar dobri ti mladi volkovi!" ~"Dobro,
 32 IV  |           čuti, da so ravno to kot ti. Pošteno je, da se statuira '
 33 IV  |      posvarjeni in drugega nič! Oj ti srečni stari kranjskonemški
 34 V   |           da je zajec požrl volka! Ti stanovi! Veliko imajo besed,
 35 V   |           Saj bode plačal! Kako pa ti je kaj v šoli? Ali so očetje
 36 V   |         svojemu stricu!" ~"Vidi se ti, vidi se ti! Saj se ti svet
 37 V   |                Vidi se ti, vidi se ti! Saj se ti svet skozi rebra!
 38 V   |          se ti, vidi se ti! Saj se ti svet skozi rebra! Pusti
 39 V   |          poprimi. Videl boš, da se ti bode bolje godilo, hi, hi!" ~
 40 V   |           ali ,plavček'? Ugani, pa ti plačam vrč te nemške godlje,
 41 V   |            nisem pijan! Drugače bi ti premedel vse tvoje kosti." ~"
 42 V   |      udarila kri v lice. ~"Hudiča, ti mi zabavljaš v moji hiši!
 43 V   |           Plavcu še ni zgodilo! In ti, ti, kaj prej kot ne kradeš,
 44 V   |       Plavcu še ni zgodilo! In ti, ti, kaj prej kot ne kradeš,
 45 V   |           danes, mi Plaute, in kaj ti je skuhala tvoja zakonska
 46 V   |           tiči so pri nas doma, in ti se nas predrzneš povpraševati
 47 V   |      položili na hrastovo mizo ter ti premerili rebra, da bi se
 48 V   |          premerili rebra, da bi se ti zvijala grešna duša v hudobnem
 49 V   |            tem dobrim gospodom, ki ti za danes skažejo milost.
 50 V   |        pazi, da se vedeš, kakor se ti je vesti nasproti tako odlični
 51 V   |       njega. "Sedimo torej! Caius, ti sedeš k meni na levo; Augustulus,
 52 V   |          meni na levo; Augustulus, ti na desno; Marius, ti tu
 53 V   |   Augustulus, ti na desno; Marius, ti tu sèm; Tiberius, ti tja!" ~
 54 V   |       Marius, ti tu sèm; Tiberius, ti tja!" ~Dajali so si napačna
 55 V   |   presleparim jaz nocoj to noč! In ti, Augustule, kako si jo popihal
 56 V   |            sedaj je zaprto!' - Bog ti poplačaj, dobro se ti bo
 57 V   |          Bog ti poplačaj, dobro se ti bo godilo na zemlji, ker
 58 V   |           godilo na zemlji, ker se ti starčki smilijo!' A vrata
 59 V   |           zauživa, kar se zaužije. Ti zakoni zaukazujejo, da se
 60 V   |       deželnim stanovom v pest, in ti so ga poslali v tesno in
 61 V   |            si pošteno vprašal, naj ti je pošten odgovor! Volk
 62 V   |       Poluglasno je izpregovoril: "Ti hudiči, saj me poznali menda
 63 V   |        tiho: "Nikar kričati, sicer ti porinem bodalce v trebuh -" ~"
 64 V   |       tiščiš jezik za zobmi, kadar ti je prepovedano govoriti?" ~
 65 V   |            koliko je dolga, gospod ti hoče plačati! Saj veš, koliko
 66 VI  |           bolje bi pač bilo, da se ti Turjačani nikdar niso zaredili
 67 VI  |     jihoditral k cesrski vosjki. A ti so se zarotili ter ga napali,
 68 VI  |           ojačilo. ~"Turški sultan ti še nekaj pošilja, kar te
 69 VI  |         veselilo! General Herabart ti vlači poln koš - starikastih
 70 VI  |          ročno óni s ceste, "danes ti pa teče jezik! Prav videti
 71 VI  |          Engelbrehtom govoril! Kdo ti naj to veruje? Ti si tako
 72 VI  |     govoril! Kdo ti naj to veruje? Ti si tako ošaben, da gospoda
 73 VI  |            pusti pametne ljudi, ki ti ničesar nočejo, pri miru!" ~"
 74 VI  |           skala! Gozd in skala, oj ti preljuba moja devica Marija!" ~"
 75 VI  |    jezuitom v Ljubljani, kjer imaš ti dobrodejno svojo kapelico.
 76 VI  |         presladka mati božja, kako ti vendar milostivo skrbiš
 77 VII |        kakor da je hotel reči: saj ti odpuščam, ker ravno ne veš
 78 VII |         nekaj plašnih obrazov; ali ti so izginili takoj, ker nikdo
 79 VII |           najboljša mazila. Nekdaj ti je strigel brado, ako se
 80 VII |          ki so ga tu sèm spustili. Ti zajci! ~Vprašam vas pri
 81 VIII|            je mladenič. ~"Ne morem ti pomagati, revče! Moja kuhinja
 82 VIII|         Kaj," začudi se je vitez, "ti se braniš denarja? Vid,
 83 VIII|          obraz tudi ne kaže, da bi ti denarja ostajalo!" ~"Moj
 84 VIII|      Obečati in ne plačati! Čakaj, ti sraka turjaška, ne boš je
 85 VIII|      sladke vode, če Kljukec noče! Ti hudič ti!" ~Tako je govoril
 86 VIII|          če Kljukec noče! Ti hudič ti!" ~Tako je govoril sam sebi. ~"
 87 VIII|          ne poznate, gospodine?" ~"Ti si hudoba!" zaječal je Janez
 88 VIII|            govorim redsnice, Videk Ti govori!" ~"To je tvoj stric,
 89 VIII|    Engelbrehtu njegovo!" ~"Ničesar ti ne bom storil!" potolažil
 90 VIII|          je gospod Janez Sonce, ki ti da dvajset, kaj dvajset,
 91 VIII|             te cekine, hej?" ~"Dam ti jih, samo da mi pomagaš!"
 92 VIII|        Sveta Marija s Šmarne gore, ti nam pomagaj!" ~Globoko se
 93 VIII|            In sveti beneški cekin, ti nam pomagaj, ti se nam množi,
 94 VIII|     beneški cekin, ti nam pomagaj, ti se nam množi, da te bo kočno
 95 VIII|       Imeli so suhorebrne konje, a ti so šli kakor blisk. Če pa
 96 IX  |           Bili so zares lepe osebe ti jezdeci; sami za5rjaveli
 97 IX  |            nego Aricagovi jezdeci. Ti kranjski vitezi so bili
 98 IX  |         ter je sredi polja zasedel ti pehoti odkazano mesto. ~
 99 IX  |   pobljubljala to belo roko! Ko bi ti nemški gospodje mogli sedaj
100 IX  |           in res ne vem, čemu nisi ti prevzel tega govora!" ~"
101 IX  |     Leopoldus tako milostiv, da se ti bode tako srce raztajalo
102 IX  |          tako srce raztajalo in da ti bode sama iz ust vdanost
103 IX  |      našega slavnega zgodovinarja. Ti meščančki so vzdihovali
104 IX  |           po razgretem srcu. ~"Kaj ti je povedalo Njega Veličanstvo?"
105 IX  |     ponižni pokrajini, nego si bil ti danes!" ~"Na Turjaku nas
106 IX  |           pred mestno hišo. ~"Kako ti je že ime, amico?" vprašal
107 IX  |          izpregovoril je Kljukec, "ti si človek, kakšne imam rad!
108 IX  |      zameri, da te tikam, pa me še ti, pa bo račun v kraju!" ~"
109 IX  |           pošten obraz imaš, da bi ti še mnogo rad povedal. Pila
110 IX  |          Ljudevita hlapec; "ko boš ti ležal v mehki postelji ali
111 IX  |      vendar ne boš jezdaril, če so ti draga tvoja rebra! In sedaj,
112 X   |           bukovem deblu. ~"Kaj boš ti stokal, Tinač," oglasil
113 X   |           droben možiček; "kaj boš ti stokal, ti si bil vsaj včeraj
114 X   |       možiček; "kaj boš ti stokal, ti si bil vsaj včeraj v mestu,
115 X   |       cesti so neprestano dohajali ti tepci, ti kmetje, in denar
116 X   |      neprestano dohajali ti tepci, ti kmetje, in denar so nosili
117 X   |         strmenja, in če bi jaz ali ti, Tinač, zagazil med nje,
118 X   |           breznosnik, "in zdaj naj ti lazim po rosnem hribu okrog!
119 X   |     srebrni gumbi, in njegova žena ti je nosila pas, da se je
120 X   |          tlaku. Devet let - in vse ti prav dojde! mislil sem si
121 X   |             lačni požeruhi!" ~"Kdo ti je pa stopil na prst, da
122 X   |     prijatelje, imaš jih deset! Če ti je ljuba taka moka, pa se
123 X   |          je Tinač. "Ho, ho! Nacón, ti si poštenjak, da ti ga po
124 X   |         Nacón, ti si poštenjak, da ti ga po Hrvaškem in Turškem
125 X   |          moke ne bode kruha! Povej ti gospodu Mesecu ali Soncu
126 X   |          nami bodeta hotela jesti! Ti gosposki ljudje časih veliko
127 X   |           tisto meniško obleko naj ti kaj plačata!" ~"Meni tudi
128 XI  |           ostrog. ~"S svojim mečem ti bom preštel rebra, da boš
129 XI  |           drugega ne zaslužuje! Po ti španjolski navadi se vedem
130 XI  |           Ručigaj za njo: ~"Naj se ti ne smili zabela in ne piščeta
131 XI  |           jej! Potem pa stori, kar ti je ukazal sveti oče! Poljubi
132 XI  |            boš skoro doživel, d bi ti bil turjaški grad na stežaj
133 XI  |           boš nikdar pozabil, kdaj ti je naš capitano dodelil
134 XI  |          pehaš in trudiš zanjo, da ti jezik moli iz ust kakor
135 XI  |           plačali. Vrag je tičal v ti živali. Če nisi pazil, takoj
136 XI  |       živali. Če nisi pazil, takoj ti je ril z gobcem v meso in
137 XI  |           govori. Oj sveta Marija, ti me napolni s pravim duhom,
138 XI  |            s pravim duhom, in prav ti si mi danes poslala tega
139 XI  |            ovsa nasuje v jasli. Oj ti preklicana usoda, da se
140 XI  |           kakor sem bil, hodila bi ti okrog mene kot belo jagnje
141 XI  |            vse spil, stari požeruh ti!" ~"Res je prazna - majolika,"
142 XI  |        pravice na svetu, morala bi ti biti grofinja na Turjaku,
143 XI  |           dan bom govoril zate, da ti ne bo treba v peklenski
144 XI  |            vsak dan. Nehvaležni so ti Turjačani!" ~"Pošteno govorite
145 XI  |          mladi ženski, ki jo imajo ti grofovski grešniki zaprto
146 XI  |    preljubi mož, sveti Jožef!' Kaj ti odgovori nato hruška Gospodična?
147 XI  |     Jezušček: ' Hruška Gospodična! Ti nisi hotela pripoznati svetega
148 XI  |       svetega svojega Boga. In več ti je ptica puščave in več
149 XI  |           Tako naj se zgodi, da da ti zgnije sedaj vsakoletni
150 XI  |           v puščavi! Samo pri vrhu ti naj ostaja nekaj rumenega,
151 XI  |            dobrega čuvaja imam! Oj ti prekleti hudič ti! " ~"Jezus
152 XI  |         imam! Oj ti prekleti hudič ti! " ~"Jezus Marija, Jurij
153 XI  |          Ručigaj,' dejal je, si li ti oseba, na katero se smem
154 XI  |      katero se smem zanesti? Si li ti taka oseba?' - 'Rekel bi,
155 XI  |          prvi, na katerega sem pri ti stvari mislil. In tvoja
156 XI  |        Tomaž Ručigaj, če mi boš ob ti priliki spodobno in zvesto
157 XI  |         spodobno in zvesto služil. Ti me poznaš, da sem dober
158 XI  |           to, Tomaž Ručigaj, da se ti ne bo slabo godilo na zemlji!
159 XI  |            na zemlji! Danes ponoči ti jo pripeljejo in glej, da
160 XI  |         Ručigaj, vedi se dobro, če ti je ljub tvoj trebuh in želodec
161 XII |      svojemu velikemu gospodu! ~Po ti cesti odrinil je potem tudi
162 XII |           seboj; v varstvo izborni ti družbi pa je jezdilo za
163 XII |        zasmeh je bil dvornikom, in ti Turjačani ravnali so ž njim,
164 XII |        dobrega gospoda sem." ~"Kdo ti je gospod?" ~"Imenitni vitez
165 XII |           z nosom obtičal v pasti. Ti turjaški gospodi pa se nič
166 XII |         ker jim je stal v potu!" ~"Ti se šališ ter misliš, da
167 XII |             Janez Vajkard, pozabil ti ne bodem!" ~Govoril je patetično
168 XII |            nam in našemu spremstvu ti prizori! Čemu klečite v
169 XII |           me je bodel v oči, da bi ti ga vzel, ker vendar ne čutiš
170 XII |        pozimi me zebe. Plašček sem ti hotel vzeti, a sedaj, ko
171 XII |           vzeti, a sedaj, ko si mi ti tako znatno pomagala, sedaj,
172 XII |        njega, zagovoril sem se, da ti pustim še tisti plašček -
173 XII |       plašček - za eno leto! Potem ti ga pa vzamem, in to tako
174 XII |            jaz tak tepec, kakor si ti, ljubi moj Tinač, obtičal
175 XII |            kdaj prideva, jaz kakor ti!" ~Smejal se je ter dostavil: "
176 XII |          odrinemo čez gore. Tinač, ti greš s svojo čedo na Mengeš;
177 XII |      porini mu tudi nož med rebra! Ti, enooki, pojdi s svojimi
178 XII |           praznimi rokami, izbijem ti še drugo oko in vržem te
179 XII |               Kaj, za sé obdržati? Ti dlaka nepoštena, konja obdržim
180 XIII| prevzdihovla dolgočasno življenje. Ti pa so se malo menili za
181 XIII|            to puste stvarce, in če ti tako revče izpije vina za
182 XIII|            orehovo lupino, telebne ti pod mizo, kot bi se bilo
183 XIII|          vstopivšem junaku. 'Si li ti, Mustafa,' vzdihnila je, '
184 XIII|          vzemi! Znaš li, kj je to, ti prekleti bahač ti? Ne misli,
185 XIII|           je to, ti prekleti bahač ti? Ne misli, da Aridaga ni
186 XIII|         nama resnico, če nočeš, da ti z ostrimi meči ne pogladiva
187 XIII|            lažnivega jezika. Čuješ ti moške besede, he!" ~"Aricaga,
188 XIII|       zažvenketalo. ~"Tako govoriš ti meni," tulil je polkovnik, "
189 XIII|      nebeških vragov, za te besede ti vzamem umazano življenje!"
190 XIII|            na mizo. Mirujta torej! Ti si pil čez mero, Aricaga,
191 XIII|           moji stvari posvetil! In ti, Simonovi'c, imej potrpljenje
192 XIII|           ob zeleni Kolpi, govorim ti resnico, da bi se očialec
193 XIII|            moj Jurij Ljudevit, ker ti si mi vrl pobratim!" ~"In
194 XIII|          si mi vrl pobratim!" ~"In ti meni, ljubi Simonovi'c!" ~"
195 XIII|    življenja, na drugi stani pa se ti odpira hladni in mokri prepad
196 XIII|        bomo smejali, če na priliko ti, Jurij Ljudevit, ne zadeneš
197 XIII|             Ljudevit je dostavil: "Ti se oglasi najprej, pobratim
198 XIII|            Še ga bom pil, ko bodeš ti že davno pod mizo ležal,
199 XIII|            te preganja vrag, vzame ti junaštvo življenje in prebudiš
200 XIII|       gotova. Če sem junak, kot si ti, Krištove, sem to, da sem
201 XIII|        spoznal je Jurij Ljudevit v ti gneči takoj obraz deželnega
202 XIV |      žejnih kranjskih plemičev, in ti so se gostili do pozne noči
203 XIV |          In prav je tako! Da so se ti nemški plemiči pomnoževali
204 XIV |        Sikali so si na uho, kaj so ti gostovi, o katerih nikdo
205 XIV |           čez zalila zorno lice. V ti svoji sramežljivosti in