| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Tavcar Janez Sonce IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
1 IX | spremstvo se je vrstilo takole: 1. nadvojvode Viljema dvorni 2 IX | cesarski vojni bobnar; 10. zopet šest cesarskih trobentačev; 3 IX | šest cesarskih trobentačev; 11. cesarski in nadvojvodovi 4 IX | pridružilo tudi deželno plemstvo; 12. deželni glavar Volk Engelbreht 5 IX | njega njegovi trabanti; 14. nadvojvode hačirji; 15. 6 IX | 14. nadvojvode hačirji; 15. državni in podedinskih 7 IX | podedinskih pokrajin glasniki; 16. vicemaršal grof France 8 IX | Lamberg, z golim mečem v roki; 17. cesar sam na konu s svojimi 9 IX | konu s svojimi trabanti; 18. papežev nuncij; 19. cesarjevi 10 IX | trabanti; 18. papežev nuncij; 19. cesarjevi in nadvojvodovi 11 IX | nadvojvode Viljema dvorni furir; 2. dva konjska stražnika istega 12 IX | nadvojvodovi dvorni plemiči; 20. zopet šesst cesarjevih 13 IX | trombarjev z bobnarjem; 21. cesarskih trabantov vicestotnik 14 IX | vicestotnik grof Oetingen; 22. cesarjevi hačirji; 23. 15 IX | 22. cesarjevi hačirji; 23. štiriindvajset cesarjevih 16 IX | in nadvojvodovih karos; 24. polkovnik Arcaga s svojimi 17 XIV | temu bilo jih je več od 250 glav, katerim se je dodelila 18 IX | stražnika istega nadvojvode; 3. šestindvajset nadvojvodovih 19 IX | konj, krasstno pregrnjenih; 4. šest cesarskih "hačirjev"; 20 IX | furir s svojim hlapcem; 7. šest nadvojvodovih trombarjve; 21 IX | nadvojvodovih trombarjve; 8. ravno toliko cesarskih 22 IX | vredni! Bilo jih je kakih 800 glav, v štirih kompanijah. 23 IX | toliko cesarskih trobentačev; 9. cesarski vojni bobnar; 24 XIII| Gospodu ter zlezem staremu Abrahamu v naročaj kakor obstreljen 25 II | ruinis, per adversos pariter ac prosperros Fotrunae casus 26 II | Carniolia? E trema Germaniae par ad meridiem! Drugega nič! Ali 27 II | migrationibus, culturis, ruinis, per adversos pariter ac prosperros Fotrunae 28 IX | iuris in brez dvojbe kak advokat ali kaj enakega. Moral je 29 III | Pedenski v kapeli svetega Ahacija v deželnem dvorcu. Po maši 30 VIII| ozidja ter iz kraja, kjer g aje lahko vsak hip dosegla oblast 31 I | namerjala igrati prekrasno "akcijo", posvečeno stanovom samim - 32 VIII| očesom, da se ni kaj ukradlo alikaj dragocenega škrlata odneslo. ~ 33 II | sedaj je čas, da odrinem. Aló, Seladon!" ~Podal je roko 34 VIII| te bo kočno poln klobuk! Amen!" ~To rekši, odgugal se 35 IX | hišo. ~"Kako ti je že ime, amico?" vprašal je Laha. ~"Cesare, 36 XIV | nadomeščal ga je ta dan Janez Andrej grof Turjaški. Za temi zvrstili 37 VI | edino zveličavno vero - Antikristovo krivoverstvo!" ~"Sveti odrešenik!" 38 II | ustavivši konja, "inquam antiqua et nova, quae hactenus a 39 IX | barbarischer dieses Spectacul war anzusehen, desto mehr raffte es die 40 IX | prapor gospod Julij Henrik Apfaltrer, ima, ki nam Slovencem še 41 XI | okna v zid, da sta šipa in apno zapršila na vse strani. 42 XII | Boga gledal, ko bo ravno z apostelji vstajal ter se napravljal 43 IX | nadvojvodovih karos; 24. polkovnik Arcaga s svojimi kompanijami. ~ 44 II | leto. Odkril mi je različna arcana, in sam sem kriv, če mi 45 II | premikavala kopita po peščeni areni. Jezdeca sta se razločevala 46 III | sta že stopila na peščeno areno. ~Volk Engelbreht je tako 47 IX | začudenje in strmenje nego Aricagovi jezdeci. Ti kranjski vitezi 48 XIII| prekleti bahač ti? Ne misli, da Aridaga ni nič sveta videl in da 49 IX | je obsegala cvet kranjske aristokracije, zpaovedoval je "obristlajtenant" 50 XI | že tolikokrat bojeval v armadah, katerim je zapovedoval 51 XI | najboljši jezdec v celi armadi, da bom na stare svoje dni 52 VII | neprestano in castris et armis," odgovoril je general, " 53 VII | Pádenski kaj vpliva pri kuriji? asih mali ljudje več dosežejo, 54 VI | so le-ti vse storili, kar aso one hotele. Tudi vitez Sonce 55 III | je bilo zastopano v njej. Athems, Turjaški, Barbo, Purgstall, 56 X | spominjal se te bodem, da ati ne bode trega stradati in 57 IX | nadvojvodo Viljema - pa z rdečim atlasom. Z rdečo barvo naši visoki 58 IX | in vicedom Friderik grof Attems, oba na konju; 13. nadvojvoda 59 XII | poljubil, govoreč: "Dicto audiens sum, augustissime imperator!" 60 IV | deswegen pro posteritate aufrichten). ~Njegova knežja milost 61 IX | desto mehr raffte es die Augen der Zuschauer an sich, zumal 62 XII | govoreč: "Dicto audiens sum, augustissime imperator!" potem pa je 63 IX | sich, zumal der Fremden und Ausländer!" Tako piše naš letopisec, 64 IX | poštene šišenske vasi. Škof iz Averse je sedel navzlic svoji cerkveni 65 VI | Janezu Vaccanu in pri očetih avguštincih ustanavlja kapelice ter 66 IX | Slonovih ulicah mimo očetov Avguštinov (sedanji frančiškanski samostan), 67 XIII| da mu je z junaki, a ne z babami opraviti!" ~Brzo so pograbili 68 XIII| li, kj je to, ti prekleti bahač ti? Ne misli, da Aridaga 69 VII | Leopoldus, presvetli naš vladar, baje tudi nekoliko srca odprtega!" ~ 70 XI | nosil obraz, na katerem so bakrene lise pričevale, da je lastnik 71 IV | vhodom je takrat čepel majhen balkonček, o katerem sedaj tudi ni 72 VI | gospod, in vse se ga je balo. Bil je pravičen in naši 73 II | svojem potovanju v starem Bambergu obiskal lansko leto. Odkril 74 III | gospod vicedom napravil banket. Med drugim se je govorilo 75 I | dijaštvom in mesarji ter banketovali sedaj tu, sedaj tam. Starejšim 76 IX | vzkipelo do vrhunca! "'Je barbarischer dieses Spectacul war anzusehen, 77 X | v sebi sršenovo gnezdo, Barbika, he!" ~"A meniš, da imam 78 IV | in pokrivalo - nekakov baret - ponižno v rokah držeč, 79 XIII| Poslušaj! Ko sem s svojim barjakom ležal še v Bihačgradu -" ~" 80 XIII| tisto, kar je moral storiti barjaktar vrlega in visokorojenega 81 XII | Odprl se je pogled na širno barje in na hribe, ki sga obkrožujejo 82 IX | dvorni gospodje, grofje in baroni, katerim se je pridružilo 83 XIII| je vrli in visokorojeni barono, da smo v dolge cevi nalili 84 XIII| visokorojenemu gospodu in baronu Jankovi'cu, sivemu sokolu!" ~ 85 IX | žoltobele. Da je vsa ta zmes barv napravljala pri tedanjem 86 IX | svojega gospoda opazoval v barvah in trakovih, prav tako, 87 VI | Plavec ter z velikoročnostjo basal malo pipo, "povsod je tega 88 VI | Volk Engelbreht največji bedak in da oni vsioki naši deželni 89 VIII| podoba je napravljala vtis bede, siromaščine in zapuščenja, 90 VIII| in morda bode v trenutku, began od strašne strasti, dirjal 91 VIII| pastirico, pa ne gospe, ki je bela kakor ravnokar namolzeno 92 XII | gradu, ki se je ponosno belil raz zeleni holm. ~"Slavnega 93 VI | ter si v prvem strahu z belim prstom prekrižala beli obraz. ~" 94 IX | človek, kii ma rad ženske! Belle donne! Hej, ali ni tako, 95 VIII| se je kazal Šmarne gore belokipeči holm. ~"Sveta Marija s Šmarne 96 XI | Ko smo stali v boju proti Benečanom, bil sem z Janezom Vakjardom 97 VI | menili, da je mož morda benečanske ljudovlade poslanec, za 98 III | je s svojega potovanja po Beneškem prinesel nazaj in da se 99 VI | in več košem samih strih beneških cekinov. Če mi ne veruješ, 100 IV | odpravil!" ~"Teh dijaških beračev je sedaj že res toliko kakor 101 X | v mestu, pa so ondi sami berači. Kmet je naš gospod, ob 102 IV | je nekdo radovedno. ~"E, beraštvo!" odgovoril je Jurij Ljudevit 103 IX | so lajtenantovali: Franc Bernard baron Lichtenberg; Melhar 104 VIII| bil videti grbast. Pri teh besedal pa je stegnil dolgo svoje 105 IV | bodo deželni očetje tudi besedico izpregovorili o boju v jezdarnici. 106 XIII| Ljudevit ter govoril: "Kaj čem besedovati, ko je stvar vendar jasna 107 XI | dijak znamenje križa - "bežala pred kraljem Herodom, da 108 XI | Poštene goste imamo in sam Bg jih je nama poslal pod streho." ~ 109 V | pestmi po nji. ~"Nunc est bibendum!" vpil je tolpe voj. Bil 110 XII | globoke tolmune, obraščene z bičjem in ločkom. Na drugi strani 111 XIII| in ni hotel gledati več Bihačgrada! Vidita, tako kratkočasne 112 III | srdito, "fulmina coeli, tu se bijejo z ostrim orožjem in deželnim 113 IX | neokornosti in prav močno mu je bìlo srce pod jeklenim oklepom. 114 IX | vse mesto na nogah! Kar je bio mestnega stanovalca, vse 115 VI | velika hleba ovsenjaka. V bisago pa sem si nabasal suhega 116 VII | mlad -- spoznal je takoj biser od slabega peska. Doživeli 117 IV | Generalis: Ker ni vedel bisera varovati, naj se mu odvzame. ~ 118 X | ga preiskal po zlatu in biserih!" ~"Aha!" zakričali so tovariši. " 119 XI | nama ustavljati, spoznal bi bistrega jezdarnika Tomaža Ručigaja, 120 XI | Johannes Vörth, ter smo se na bistrih konjičih drvili po tolskih 121 II | pobral k steni, v kot, ter z bistrimi pogledi odondod zasledoval 122 III | na nogah in gledal z očmi bistro kakor ščuka, če si ji plen 123 XII | ki je bil tedaj s svojo bistrostjo izrinil Janeza Vajkarda 124 V | zopet na noge postavil. Ali bistroumnež je preračunal v duhu, da 125 XI | za trenutek ni zapustila bistroumnost. Premeril je z jastrebovim 126 II | previdnost vsakemu rojenemu bitju že v ime vlila nekaj temne 127 IX | Rajši bi šel v turško bitko," vzdihnil je general, " 128 VI | trinogom ter jim požgal bivališča. Obilo jih je polovil, da 129 IX | celim svetom. ~"Tu je vaše bivališče, grof Engelbreht!" - cesar 130 XIV | skrbeti tudi za telesni blagor. Prvi sedel je k mizi vladar 131 XI | našo hišo, duhovni oče, in blagoslovite jo, kakor je španjolska 132 VI | mestu tudi tedaj že bilo blagoslovljeno, katere so sramežljivo stopale 133 X | junaki, ki žive ob tujem blagu in ki v trenutku nevarnosti 134 III | pregrehi kakor svinje po blatu. Pokaži no, kako si opraskan, 135 VII | deželi, ki se valja po mehkih blazinah ter seka s sabljo po sužnjih, 136 XII | orožjem v roki branijo mehke blazine, kjer sedé in polne mize, 137 IX | ter mu izročil na rdeči blazini ključe mesta. Ker je naš 138 V | težki ključ mu tiči pod blazino in prijetno se mu sanja 139 VII | svojega gospoda, imel bi ga za blaznega človeka in v obraz bi se 140 VIII| katerih je imela stopati blažena noga prevzvišenega vladarja. 141 VI | je s svojo roko sekla po blaženem vicedojmu ter mu trgal srce 142 IX | nekako tako ime!" ~"Si, si!" blebetal je Cesare, ki očivedno ni 143 III | trenutka, ko me pogoltne bleda smrt!" ~Umolknil je. Ali 144 XIII| mu je roka in z groznega, bledega obraza sikali so mu pogledi 145 III | škrlat. Ali takoj je postal bledejši od stene in vsa kri mu je 146 VIII| je zastala v grlu in po bledem licu se mu je udrla debela 147 XIII| Jankovi'ca. Bil je to deček bledih lic in ravnokar je bil ušel 148 XI | visi med temi gospodi tudi bledoličnega Turjačančka slabotna osebica 149 XIII| predobro imeli. Madžarski bledoličnik pa je sedel konec mize ter 150 XI | poznate tisto kislico, tisto bledolično stvar, tistega Jurija Ljudevita, 151 XI | jareta za njim ter se mu bleketaje oglašala. Samo Pikašca se 152 XII | ude ter z zvitimi očesci blesketala proti knezu, prav kakor 153 XI | katerega so se strahovito blesketali svetli meči. Pričel se je 154 VII | sreče in slave. Živeli so v blesku kakor kak despot v jutrovi 155 XI | moje vrhe in raztezala je blesteče svoje kolo, ki se žari živeje 156 VI | orjaških postav ter napravljali bleščeč vtis. Zapovedaval jim je 157 VI | pripodila po cesti mogočna, bleščeča se kavlkada. Volk Engelbreht 158 XIV | zjutraj zbrali so se stanovi bleščeče opravljeni v škofjem dvorcu 159 XIII| kakor Bog si, ki s svojim bliskom drobi zemljo. Vidita, pobratima, 160 III | mečev o belem dnevu kakor bliskov o nevihti. Z veliko težavo 161 VI | povečaval, čim bolj se je bližal deželnemu dvorcu. Ko je 162 IX | porabil, da je izginil Lahu iz bližine. ~Proti noči se je pričelo 163 X | ki se je stegnil proti bližnjemu grmu ter izpod njega izvlekel 164 VII | Herbart se je sklonil proti bližnji mizi, kjer je v srebrnih 165 VI | imeli svoja svetišča po bližnjih hribih, vedel je pobožni 166 IX | znova se je oglašal turški boben, v znamenje, da se ima pričeti 167 IX | trobentačev; 9. cesarski vojni bobnar; 10. zopet šest cesarskih 168 IX | cesarjevih trombarjev z bobnarjem; 21. cesarskih trabantov 169 XII | zavita in že dolgo me je bodel v oči, da bi ti ga vzel, 170 VII | stališče. ~"Prišel je ta boehajmski žlahčič," pričel je knez 171 XI | ko je ostalo o slavi in bogastvu Turjačanov le malo spominov! 172 I | je bil zaljubil v hčerko bogatega ljubljanskega ranarja, kateri 173 VI | zvem, kaj je kaj doma v bogati Turčiji in če tam kaj po 174 VIII| bila v živem nasprotju z boginjami in bogovi, ki so se v starogrški 175 VI | ali ga ni usmrtil, tega bogokletneža?" vprašala je krasna ženica 176 VIII| nič ni menil za kamnite bogove in sploh za celo okolico 177 VIII| nasprotju z boginjami in bogovi, ki so se v starogrški svoji 178 XIII| vince! Kot bi trenil, si pri bogovih na visokem Olimpu in celo 179 VII | je vredno najnevarnejšega boja!" ~"Upajmo, da mu zasije 180 XIII| kaj takega, kar bi srcu in bojazljivid duši do moči pripomoglo? 181 XIII| morda vam vino ojači srca, bojazljivim vam zajcem! Pili smo, da 182 IX | krščanski človek," dejal je prvi bojazljivo; "ta mora biti s hudičem 183 XII | njegovo obnašanje tiste bojazljivosti, ki je navdajala tedanjega 184 VIII| pokliče nekdo njegovo ime boječe, zamolklo. Pi temni steni 185 III | Ker so bili plemiči pred bojem sluge odpravili prišla sta 186 III | določiti, po kaki vrsti se hoče bojevati s hrabrimi, čistimi, plemenitimi 187 II | dekliškega temu obrazu. Navzlic bojni opravi, v kateri je tičal, 188 XI | čem, ko sem ves gobav in bolan, kakor star konj, ki solze 189 VI | iz dalje in sedaj me noge bole kakor konja, ki je Hrvatu 190 V | je Jurij Ljudevit ter v bolečini spustil plašč, ki mu je 191 XI | posebno zdaj, ko sem star in bolehen, he, he, he! ~Z veliko zadovoljnostjo 192 VII | Kneginja, moja soproga, je bolehna, in njeno življenje je pojemajoča 193 VII | popeljavši slabotno in bolehno svojo soprogo v njene sobe, 194 III | delala tema pred pogledom; bolestno je zaječal, premaknil se 195 XIV | opata, katerega je trla huda bolezen. Na levici cesarjevi postavil 196 X | morda jih kaj nalovita. Boljša pečena riba kot nič!" ~Ker 197 XII | da mi Vašemu Veličestvu boljšega poročiti ni mogoče! " ~Tu 198 IX | Diskalceatov (sedanja deželna bolnica). Od tega samostana se je 199 III | viteza sta bila izvrstna borca. Skušala sta prekaniti eden 200 III | se bode tu za življenje borilo. Mnogo se jih je kesalo, 201 XII | pokonro spravili tisto malo borov, ki so za nje odpadli od 202 XI | dam, vam beračem, ki mi bosonogi in z raztrgano obleko kradete 203 IX | mnogo rad povedal. Pila bova in moževala!" ~"Danes zvečer," 204 XI | ter se spoveste služabniku božjemu." ~"Res je, duhovni oče, 205 IX | obraz, na katerem ni bilo o bradi nikakega sledu, kazal je 206 VII | mazila. Nekdaj ti je strigel brado, ako se še spominjaš? In 207 XI | smrdelo!" ~"Sem že tudi nekaj bral o tem," izpregovoril je 208 IV | mu ga tu podajamo svojim bralcem, da bodo vedeli, kake "skrbi" 209 XI | ovac, kakih trideset glav. Bralo se mu je razoranem licu, 210 III | se je bliskoma postavil v bran. Čulo se je, kako je bil 211 XII | osebe. Z orožjem v roki branijo mehke blazine, kjer sedé 212 III | leva v grb in kakor levi so branili predvsem svojo čast. Tudi 213 XI | majoliko!" ~"Ne vem, če smem," branilo se je dekle. "Gospod major 214 III | rdeče krvi. - ~"To cvetje branim s svojo srčno krvjo," vzkliknil 215 X | ukrademo, ne pa v to, da bi se bratili ž njimi! Ali ni res tako, 216 VII | se smejo sedaj nekoliko bratiti z zetom!" ~"Sedaj se ni 217 VII | zastopali rodbino trije bratje, katerih je imel vsak svoj 218 XII | nad vami in ne nad vašim bratom?" ~"Molčal, in če bi se 219 VII | Šele po jedi je prišel k bratoma, ki sta ga pričakovala v 220 VII | ter se veselil strmenja bratov. Ko bi mu bil kdo tedaj 221 XII | Vajkard dvignil glavo s prsi bratovih, bil je že toliko diplomat, 222 XI | se mu je prikazoval, in bratovščino sta pila, da se je vse kadilo 223 III | pa na desnem licu dolga brazga, v kateri se je nekdaj kopala 224 IX | polkovnik," in tu je pokazal na brazgo, ki se je svetila Aricagu 225 XI | godi dan za dnevom. Vsak me brca, vsak me grize, in vendar 226 XII | pobožni duši vladarjevi. Breg se je s tem dnevom pričel 227 VI | oglasi se čevljarček z brega, "potem te ne poznamo!" ~" 228 VII | cesti! In ravno tik mene pod bregom se je izpotaknil konj s 229 VI | Golovca ter posela potem po bregovih nad cesto in pričakovala 230 X | drugi taborišče, zložile so breme z osla ter ga zapodile v 231 VII | se je drvil, kamor so mu brezbožne roke pritirale plen, meni 232 VIII| Turjak in da mu je prehiteti brezbožnika, kateremu se je morda konj 233 X | hudega vremena. Surovost in brezbožnost sta se skladno združevali 234 XIII| pregreva dušo, so tiste brezbrojne merice, katere sem izlil 235 X | da so morali že prenesti brezbrojno nezgod slabega in hudega 236 XIV | Turjaški ter naglašal veliko in brezmejno vdanost deželnih stanov 237 V | ne šel tja, kjer se pije brezplačno! Kdaj je rekel óni, da pride?" ~" 238 III | nanj vse čarobnosti lahkega brezskrbnega življenja. Na belem konju 239 XI | In klic le-tá ni ostal brezuspešen. ~V tistem hipu so se odprla 240 XIII| levo in desno jih kolješ, brezverske črepinje, in kakor Bog si, 241 I | izbrisati madež, ki ga je brezvestni ta vitez vtisnil na svetlo 242 V | leta in leta pokoril za brezštevilne pretepe in sleparstva, s 243 V | odletel od njega ter požrl bridkost tistega večera v razljučeno 244 XIII| ranjeno dlan ter hotel od bridkosti omedleti. To vama je bil 245 XI | govoril sam sebi: ~"Sapa brije med vejami in menil sem, 246 XIII| kakor obstreljen zajec pod brinov grm. Ali mislil si bom, 247 XI | duhovnikom!" ~Vstal je ter si brisal prašna kolena. Tu sta imela 248 X | njegova milost ni mogla brisati tolstega obraza! Potem pa 249 VI | poviševale srpi pogled in dolge brke pod nosom. ~Ta vojak je 250 III | čulo drugega nego tu in tam brskanje konjskega kopita. Juriju 251 VI | ljudje?" ~"Če nisi hudičev brt, ki je menda tudi kruljav," 252 X | Ženske so čedile posodo, brusile nože ter prinašale vodo 253 XI | nam večkrat pravil, da sta brušena sablja in polna skleda za 254 X | pogodu in da imamo tudi mi brušene nože, čeravno nismo vitezi 255 VII | opasal visoki vladar ostro brušeni meč, da seka po sovragih; 256 IX | tolpo svojih stražnikov ter brzdal konja z eno roko, z drugo 257 XIII| ne z babami opraviti!" ~Brzo so pograbili po svojih dolgih 258 VI | tudi polhov je bilo kot bučel na satju! Morali smo zgodaj 259 X | ki je zamišljen slonel ob bukovem deblu. ~"Kaj boš ti stokal, 260 XII | dvigalo se je s smrekami in bukovjem prepreženo strmo robovje, 261 XIII| so ga potem na hodniku z bulami in rogovi pokritega. Sami 262 IX | ki me bodo nosila v mrzli burji proti Turjaku! E diavolo!" ~ 263 III | velikim strmenjem opazila burni prizor v njem. Ker so bili 264 IX | da so zbrane množice z burnimi vzkliki pozdravljale tolpo, 265 V | so morali gostje z glavo butati vanj, ko so izza mize vstajali. 266 XIII| steni! Ha, ha!" ~"In če buti moj strel tebi v trebuh, 267 V | okrog njega. "Sedimo torej! Caius, ti sedeš k meni na levo; 268 V | odgovor!" ~"Kdo je, ki zunaj čaka? Denar mora imeti, he!" ~" 269 XI | in vidi se mi, da komaj čakajo na vašo smrt. Predolgo jim 270 V | polnoči!" ~"Prav, prav, pa čakajva! Saj bode plačal! Kako pa 271 IX | zemlja tresla. In tu te je čakala tvoja bridka nesreča, gospod 272 X | logi pri Pijavi gorici bodo čakale nanj. Sama Marija, mati 273 XII | proti Ljubljanici, kjer je čakalo primerno število čolnov, 274 III | pogled ter takoj opazila, da čakam na njo. Kri ji je zakipela 275 IV | šepetaje vprašal: "Ali že dolgo čakaš, Vid?" ~"Jaz potrebujem 276 II | težak: quia nullius unquam calamo ilustrata! In ali je drugače 277 IX | najprej govoril nekaj besed s Caraffo, papeževim nuncijem. Potem 278 V | Quinte!" ~Nato je izvlekel "carissimus Quintus" materin svoj zlat 279 IX | trdno uverjeni, da je to čarobnik, katerega bodo nekdaj trgali 280 IX | Krištof Simonovi'c še večjega čarobnika: podil se je na konju stoječ ( 281 III | taval po ulici. Luna je čarobno sijala. Tudi meni se je 282 III | ki je razlivala nanj vse čarobnosti lahkega brezskrbnega življenja. 283 VII | mogočnejši bode, nego je bil Carolus, peti svojega imena! A vse 284 VII | so ga bili nekaj let pred časom neše pripovesti Turjačanje 285 II | spoznajo in po spoznanju časté. Kaj je sedaj Carniolia? 286 XII | slabi cesti ter kuhal srd v častihlepni duši svoji. V zasmeh je 287 VII | bi mu bil purpur venčal častilakomno čelo! ~Ko sta brata le molčala, 288 XI | Reni ter so ga poštenjaki častili in čislali po španjolski 289 II | našega svetega Boga (katerega častim iz vsega srca!), tudi tiste 290 X | knjige, ki so jih potem častitljivi očetje sežigali na ljubljanskem 291 II | Ali naj vzamem jako častito vaše ime?" vpraša oni z 292 IX | je Leopoldus k Aricagi. ~"Častno znamenje nosite na svojem 293 VII | ki živimo neprestano in castris et armis," odgovoril je 294 II | pariter ac prosperros Fotrunae casus iactata, quasi in umbra, 295 XI | starec. Za njim se je trla čeda ovac, kakih trideset glav. 296 IX | bil sicer kratek, pa prav čeden in lepo sestavljen. V tem 297 XI | levi rami, kjer se mu je cedila rdeča kri iz obleke. ~"Ta 298 X | ondi svoj plen. Ženske so čedile posodo, brusile nože ter 299 XI | gospodov lepšega orožja in ne čednejšega konja, nego ga je imel premilostljivi 300 XIV | čelo. ~"Poljubil sem njeno čednost - dejal je potem zveneče 301 XII | Tinač, ti greš s svojo čedo na Mengeš; ondi ima Tonhovec 302 XII | kneza dala v pest, da so cekini kar deževali od njega, zagovoril 303 XI | čulo, kako so mu klopotale čeljusti. ~Vitez Janez je v trenutku 304 XII | sem, da mi še trdo stoje v čeljustih! Pač pa opazujem pri našem 305 VII | zatorej govori vsak o tem , k čemur je poklican!" ~"Resnica 306 XI | španjolske kvalirje bolj cenil nego njega, bastarda. 'Dobro, 307 III | znamenje, da so tvoji predniki cenili svojo čast tako jako, kakor 308 XI | hišo domačo, in jeseni je cepal zlati njen sad na slamnato 309 VII | nakopičili po gradovih, ki so jim čepeli po holmih slovenskih in 310 XII | selišče. V nasprotnem bregu čepelo je pač nekolko revnih koč 311 VI | hišah; na glavi mu je čepela čepica s kožuhovino in ž nje se 312 X | imamo tudi mi brušene nože, čeravno nismo vitezi in ne grofi!" ~" 313 IX | sprejet. ~Bila je vse to sama ceremonija, ker so visoki stanovi vedeli 314 XIV | naših časih bi se enaki ceremoniji smejali. Tedaj pa se je 315 IX | brez dvojbe tudi dolgočasno ceremonijo, kateri se je moral podvreči, 316 VI | prekrižavajo pred krščanskimi cerkvami. Drugi zopet so menili, 317 III | vstopila ter obstala na cerkvenem pragu. Otrpnila je pred 318 XIV | velikanski goli meč. ~Pred cerkvenimi vrati sprejel je stari škof 319 IX | nabarvan oltar v pogorski cerkvici! ~Naš letopisec nam je še 320 V | dobro obiskavano gostilno za cerkvijo sv. Florijana tik mestnega 321 XII | koleno v prah - "da razložim, česa je iskal vitez Sonce na 322 VIII| torej še enkrat k slugi: "Cesae, stopi k Aricagi ter vprašaj, 323 IX | istotako krasno pregrnjenih; 6. cesarjev dvorni furir s svojim hlapcem; 324 XII | rahli žarki razlivala se je cesarjeva milost nad Janeza Vajkarda 325 XII | izrinil Janeza Vajkarda iz cesarjeve milosti ter ga poslal v 326 XI | skrival, ko so ga bili nemški cesarji zapodili, in so ga potem 327 IX | rebra! In sedaj, ko imamo cesraja v mestu!" ~"Kaj hočemo! 328 VI | polovil, da bi jihoditral k cesrski vosjki. A ti so se zarotili 329 XII | Potem pa je siknil knez: "Čestitam, gospod vojvoda!" ~"Na čem?" 330 VI | jezdecev. ~Za vojniško to četo, katere prihod se je tistega 331 X | kar sama obrala volovsko četrt in še nista bila sita! Naj 332 IX | postranski naj omenimo, da je pri četrti kompaniji nosil prapor gospod 333 XIII| napne petelina ter izlije cev v svoje žrelo. Niti za tenutek 334 V | smo mi kaki ostanki, kaki čevljarji, ki na dolgu ostanejo, kar 335 VI | vseh ljubljanskih pivnicah, čevljarnicah in šivalnicah goovrilo smo 336 VI | Jaz pa tebe dobro poznam, čevljarska duša," odgovoril mu je ta 337 XII | kipečo gorečnostjo premolil "Češčena si Marija", med molitvijo 338 IX | katere so v znamenje velikega češčenja pred cesarskim nebom k zemlji 339 XIII| rnoč in dan koruzo in suhe češplje žrete, kaj posebnega in 340 II | Tu nam ne pomaga nikaka 'chimia'!" ~Rahel smeh se je prikazal 341 II | zlato, ne da bi potrebovali 'chimiae' in njenih skrivnosti! A 342 V | naš Marcus Tullius, naš Cicero! vprašal je rektor ter se 343 XI | je Aricaga, "in ne ve se, čigava je svinčenka, ki tiči vitezu 344 V | confratres." ~"Panem et circenses! Pričnemo s klobasami, ali 345 XI | klet po vino. ~"Slabo vas čislajo, capitano," oglasil se je 346 XI | ga poštenjaki častili in čislali po španjolski navadi! ~Pravim 347 VI | plašča prikazovalo debelo čislo, ki je jasno pričevalo o 348 X | ki nima pregrehe ter je čista kakor jutranja rosa!" ~" 349 XI | govorite, sveti oče! Do čistega se vam bom spovedal, do 350 III | odpeljala k vhodu, kjer je bil čistejši in boljši zrak. ~Janez Sonce 351 VII | kakor gledam svoj obraz v čistem zrklu! Da, brata in prijatelja, 352 VIII| vedno v polni marljivosti. Čistili so pota, pulili travo, prilivali 353 III | hoče bojevati s hrabrimi, čistimi, plemenitimi vitezi, ki 354 VI | odgovoril: "Kolikor sem čital v stari knjigi in kolikor 355 VIII| petnajst benečanov mi odštejte čitno in brez sleparstva, kakro 356 XII | oglašal s svojim tožnim čivkanjem v smrečju in da se ni stržek 357 IX | katero so nosili štirje člani mestnega starešinstva. Tudi 358 II | njegova milost, njegova 'clementia', njegova neskončna ljubezen, 359 XII | je na zelenem mahu dolga človeška podoba koščene svoje ude 360 I | izvršuje ostra kazen nad soudom človeške družbe! Ni ga imel prijatelja 361 XI | in toliko široko, da je človeškemu telesu dajalo primerno prostora, 362 XI | če bi se ne prikazal kak človeški obraz. Precej časa je preteklo, 363 II | bode to skrito do konca človeških dni! Tu nam ne pomaga nikaka ' 364 II | postaviti v sredo slabotnega človeštva tistega zlatega teleta, 365 XII | čakalo primerno število čolnov, po katerih so se lovci, 366 IV | kakor deželni oskrbnik. ~Conclusum, enoglasno: Janez Sonce 367 II | et nova, quae hactenus a condito mundoplurimrum gentium migrationibus, 368 V | nekim zakonom - legibus et constitutionibus - da se pije s pametjo, 369 V | kličejo zakoni - leges et constitutions - in da ga vabi predse mogočni 370 XIII| desno jih kolješ, brezverske črepinje, in kakor Bog si, ki s svojim 371 XI | premerim s starim svojim mečem čreva ter mu v usta povem, da 372 IX | se je svetila Aricagu na črnikastemu obrazu. "Veseli nas, da 373 VIII| odgovoril je hlapec, komur je črnikasti obraz pričeval, da se je 374 VI | veji sem se ujel, ravno nad črnim breznom! Tako je bilo, oj 375 XI | spodaj pri potoku. Njena s črnimi lisami pokrita koža pa je 376 V | za trenutek pokazal ostro črtani krasni obraz mladega plemiča. ~ 377 XII | da se bodo zvijali kakor črvi v prahu! Prilika že pride 378 VIII| popolnoma pomirile stasti, in čuden mir mu je vladal po duši, 379 VI | že zgodilo toliko svetih čudežev! Oj presladka mati božja, 380 XII | neplodovitem polju, pa se je čudom čudil, kako da je zašla tu sèm 381 IX | mogoče načine. Vse se mu je čudilo, ko je z junaško desnico 382 IV | resnici prekrasna in da se ni čuditi, če je premotila srce zaljubljenemu 383 VI | je govoril o Hrvatih. ~"Čudni ljudje so to," izpregovoril 384 IX | v peklenskem ognju. ~Za čudnim tem jezdecem so peljali 385 XI | njen sveti mož sveti Jožef! Čuj, ali bi bil to meča žvenket, 386 VI | glasovi, ki se še dandanes čujejo tu in tam po slovenskih 387 XII | vaše cekine, ki jih kar čujem žvenketati v dnu vaših žepov. 388 XIII| pogladiva lažnivega jezika. Čuješ ti moške besede, he!" ~" 389 VI | dejal je Kljukec veselo, "čuk se že oglaša!" ~"Noč je, 390 VI | v smrečju se je oglašalo čuka tožno ponočno vzdihovanje. ~" 391 II | mundoplurimrum gentium migrationibus, culturis, ruinis, per adversos pariter 392 XI | mlado žensko. Ni li v gradu čumnate, kjer bi je nikdo ne zavohal, 393 XII | tega otroka vlila v srce čundo, prečudno ljubezen. Pred 394 III | je roka Juriju Ljudevitu, curek krvi je šinil od nje, meč 395 I | tistega gotovo živalskega čuta, vsled katerega je človek 396 XII | ti ga vzel, ker vendar ne čutiš ne mraza ne vročine! Jaz 397 VII | kakor že rečeno, Turjačanom cvetela najdivnejša sreča. Herbart 398 III | Aricaga , "ali se bodeš cvetjem bojeval?" ~V resnici je 399 VIII| pulili travo, prilivali cvetju ter opravljali druga taka 400 XII | po onem. Sreča Turjaških cvetla je tisti dan šopirno, in 401 XI | prišla nasproti mlada dekla cvetočega lica in žarečega pogleda. ~" 402 III | svojega viteštva. Govoril je v cvetočih, prenapetih frazah, kakor 403 IX | je poganjala vse mogoče cvetove po razgretem srcu. ~"Kaj 404 X | vse telesne moči. Toliko čvrsteje so se mu napenjale moči 405 V | Kaj čem z nauki?" ~"Te nam dajejo očetje jezuitje!" silili 406 VII | ha, ha!" ~Slugi se je dal dakoj ukaz, da naj pokliče Jurija 407 XI | je zapiralo pot vsakemu daljšemu pogledu. Že je hotel zopet 408 X | ogenj ter se pripravili za daljši obstanek v tem samotnem 409 VIII| prekoračil dvorišče, da bi ne čul daljših pogovorov teh surovih hlapcev. 410 V | skažemo milost, confratres?" ~"Damus veniam!" odgovorila je družba 411 IX | samostana, ki je stal na mestu današnje "Zvezde", do vicedomskih 412 IX | stoječ (kakor umetni jezdeci današnjega časa) pred tolpo svojih 413 XIII| to so bili boljši časi od današnjih, in nikdar jih več doživel 414 V | Razveselil se je Augustulus dane mu pohvale ter odgovoril 415 X | v Rimu! Vrečo seve vama danm skoraj zastonj. En cekin, 416 II | je rodnega svojega sina, daroval očetnjavi svoji, tako ste 417 V | da mi za dečka tudi kaj daste! Molil bo za vas!" ~Znova 418 VI | hribih, vedel je pobožni Davčan za vsakega posebej posebno 419 V | Plavec za vrat ter ga pričel daviti. ~"Vsaj tebe imam! Drugi 420 XII | celo za Habsburžana silno debele spodnje ustnice, katere 421 XI | vtaknemo v Lutrovo sobico. V debelem zidu tiči in samo malo okence 422 III | Tresla se mu je roka in v debelih kapljah mu je lezel znoj 423 X | gospoda vicedoma, tistega debelotrebušnika, in poprosil sem ga daru 424 X | bodalcem globoko duplo v deblo, pri katerem je slonel. ~ 425 III | milosti! Božja služba je tem dečakom najmanjša skrb, vsi se valjajo 426 XIII| gospoda Jankovi'ca. Bil je to deček bledih lic in ravnokar je 427 V | mašo povrnete in da mi za dečka tudi kaj daste! Molil bo 428 XI | ležečega na mizi. ~"Tu imaš, dečko, in jej! Potem pa stori, 429 VI | zeleni granici ženko in deco. Naravno je, da je od tedaj 430 IX | pozdravil vladarja kot "dežele dediča". Govoriči vojak je napravljal 431 VII | Engelbreht, in dobro mu je dejalo, kar je govoril brat -- 432 XII | se je predrznil izvršiti dejanje, ki niti v Turkih ni zelo 433 XIII| ki si junak v besedah, v dejanjih pa novorojeno dete! Sicer 434 VI | Rozina, "in jedel bo pri deklah v kuhinji. Molil bo za nas!" ~ 435 VI | si opazil dokaj krasnih deklet, s katerimi je naše slovensko 436 III | da ga je rodil s kmečkim dekletom; drugi zopet so trdili, 437 VI | občo pozornost. Dražili so deklice in matere, prav kakor nadležne 438 II | na rame, dajali so nekaj dekliškega temu obrazu. Navzlic bojni 439 IV | enoglasno: Janez Sonce se z dekretom izključi iz deželanstva 440 IV | sprednji, proti trgu obrnjen del nekaj višji. Nad glavnim 441 III | mehki pesek. Ranjencu se je delala tema pred pogledom; bolestno 442 XII | da mu odslej ne bo več delalo preglavice v spanju. Če 443 VIII| dne je mrgolelo pridnih delavcev po stezicah in gredicah. 444 VIII| jih, kakor gotovo želim deležen postati večnega zveličanja!" ~" 445 IX | prenapolnili s slavnimi deli, da nimate skoro mesta za 446 VI | goovrilo smo o tem, kako da je Deli-Simonov'c v mesto jezdaril, povemo 447 VI | Karlovca zvedelo, da ima Deli-Simonovi'c v zeleni granici ženko 448 II | in umbra, quasi in umbra, delituit! In kako to, amice? Odgovor 449 V | Ali ne vidiš, da smo pri delu. Stopi v stran, mi PLaute! 450 II | skrivnosti, ki po božji volji deluje povsod okrog nas, v najmanjšem 451 XI | da sem dober človek in da denara rad odpada od mojih prstov. 452 X | starec, če se ne motim, z denarjem pri kraju!" ~"Plašč ni," 453 V | poskušal zadevo spraviti na denarno polje. ~"Tu imaš in plačaj!" ~ 454 VIII| Tudi oklep pripravi, da ga denem nase pod obleko! In meč 455 VIII| dostavil sem mu: dajte mi še dese cekinov, gospod Jurij! Ženska 456 VI | dodeli milost, bode še nekaj desetletij glavaril v naši Karnioliji! 457 XI | onemogle ude po umazanih deskah. V besni togoti suvala sta 458 V | da so glasno zaškripale deske pod njim. ~Janez Plavec 459 VI | stran; ali vselej ga je desna noga s smešno hitrostjo 460 III | prikazala velika pleša in pa na desnem licu dolga brazga, v kateri 461 IX | čudilo, ko je z junaško desnico krotil svojega vranca ter 462 VII | Živeli so v blesku kakor kak despot v jutrovi deželi, ki se 463 IX | Spectacul war anzusehen, desto mehr raffte es die Augen 464 IV | ustanovi (ein ewiges statutum deswegen pro posteritate aufrichten). ~ 465 X | ležala spodaj na tlaku. Devet let - in vse ti prav dojde! 466 IV | svojo sobo ter se proti deveti uri odpravil k deželni hiši. ~ 467 II | morda komaj osemnajst do devetnajst let. Ali ob vsi svoji mladosti 468 XII | odprta nebesa, da je gledal v deveto nebo. ~"Veličestvo!" viknil 469 VI | vlači poln koš - starikastih devic. Turški sultan mu je dejal: 470 III | to omoženemu kakor tudi deviškemu. Lazil je za mladimi dekleti, 471 XIII| se prikazuje obljubljena dežela in sad bom trgal z drevesa, 472 II | Karnioliji, temu karneolu med deželami, posvetiti vse svoje moči! 473 IV | sposobnost med gospodi in deželani, naj se izključi iz gospodov 474 IV | vzeti jo, vsem gospodom in deželanom večno sramoto (einem ewigen 475 IX | govoril v Tržiču," dejal je deženi glavar zavestno, "in povsod 476 XII | v pest, da so cekini kar deževali od njega, zagovoril sem 477 XI | kar je pričevalo, da se ob deževju nabira ondi voda, edina 478 III | ali pa gledali kalno kakor deževna lužina, stal je naš Jurij 479 V | gospod "Quintus". ~"Bene di ist!" oglasé se tovariši 480 XIV | tesnobi bila je krasnejša od Diane, katero so nekdaj opazovale 481 XII | gorko poljubil, govoreč: "Dicto audiens sum, augustissime 482 IX | anzusehen, desto mehr raffte es die Augen der Zuschauer an sich, 483 IX | kosec je trenil gospodu Dienstmannu v čelo, da je tako na mestnem 484 IX | vrhunca! "'Je barbarischer dieses Spectacul war anzusehen, 485 XI | me zaprli, da morem komaj dihati. Ali veš, čemu so me zaprli? 486 V | deželnih stanov ali beraški dijaček, ki se pri meni napije ter 487 III | v Ljubljani!) tolkel po dijakih, svojih prejšnjih prijateljih. 488 XI | s trepetajočim pogledom dijakovim. ~"Z gospo Ano Rozino sem 489 V | bi ga pretepli po tedanji dijaški navadi. ~Togotno se je vzdigaval 490 IV | sem ga odpravil!" ~"Teh dijaških beračev je sedaj že res 491 V | z ostrim pivsko družbo. Dijaštvo mu ni posebno bilo pogodu; 492 I | dekleti, pretepali se z dijaštvom in mesarji ter banketovali 493 III | zdravja polni; krasne podobe! Dika vseh pa je bil mlad človek, 494 V | soba že prenapolnjena z dimom; in ker so bili dijaki že 495 XI | krasne oči za me! Valga me dios, da je res tako!" ~"Brez 496 XII | Volk Engelbreht večjega diplomata od svojega brata! ~Da, za 497 VII | svetnika, tedaj je na mestu ta diplomatič, da vzdihuje, kakor vzdihuje 498 VII | obličja. Ali kadar je treba in diplomaticis izpregovoriti besede, tedaj, 499 IX | njegovega blagoslova. Imel je diplomatski, ostro risan obraz, kakor 500 XII | mu je zopet povrnila in z diplomatsko hladnokrvnostjo pričel je