Part

1001 IV  |             veliko svoje strmenje (mit höchster Verwunderung vernomben),
1002 X   |          radosti, in nastal je hrup in hohot, da se je komaj čula beseda. ~"
1003 VI  |                 ali me res ne poznate, hoj? Turškega sultana brat sem!
1004 X   |                privlekel kar celo suho hojo, katero je bil sneg podrl
1005 XII |                je k vznožju turjaškemu holmu. Ondi opazili so v svojo
1006 X   |               kuhalo; drugi so vlačili hosto, in Tinač je privlekel kar
1007 IX  |              da imamo tako zvestega in hrabrega služabnika!" ~Nagnil je
1008 III |               vrsti se hoče bojevati s hrabrimi, čistimi, plemenitimi vitezi,
1009 IV  |            Janez Sonce, na boj pozvan, hrabro vedel. Končno pa je vsakdo
1010 III |              je stopila ženska v božji hram, ženska, ki je živela v
1011 III |            odšlo, prišla je iz božjega hrama. Dvignila je pogled ter
1012 VI  |                komu so posvečeni božji hramovi, katerih je bilo brez števila
1013 V   |           poštenjak. Ko je šel zapirat hrastova vežna vrata, ponudil sem
1014 V   |            Janez Plavec je pristopil k hrastovi mizi, zavil svoje oči proti
1015 XII |                 da bi spal pri nji, za hrbtom njenega moža! Hudič je in
1016 VII |         vladikoval še vzveličani Tomaž Hren. Menim, da nima obilo vpliva!" ~
1017 I   |       prijatelja Janez sonce in vse je hrepenelo izbrisati madež, ki ga je
1018 XII |           pričakuje nas vitez Sonce in hrepeni, pritožiti se pri najvišjem
1019 XI  |              mojim srcem in po spovedi hrepenim kakor jelen po vodi. Niem
1020 VI  |           bobna hripavo šumenje. Okrog hriba se je zavila po beli cesti
1021 VII |                umetnimi votlinami in s hribčki, kjer so kunci imeli svoja
1022 XII |            pogled na širno barje in na hribe, ki sga obkrožujejo v ozadju. ~
1023 VI  |             svoja svetišča po bližnjih hribih, vedel je pobožni Davčan
1024 XII |              povsod vlečejo se pota na hribovje za Kureščkom, meneč, da
1025 XI  |           začul se je nekje v poslopju hripav glas: "Kaj vraga renčiš
1026 VIII|              gre, že gre!" kričal je s hripavim glasom. "Sveta mati božja
1027 XII |               podkev, in če mi živinče hromo postane, pripeti se mi lahko,
1028 III |              se je dogovorilo. In brez hrupa, prijatelji, da nam vrag
1029 VI  |        zalomilo pod menoj, da sem se s hruščem zavrtil z drevesa v prepad.
1030 VIII|               je cel naročaj dozorelih hrušk in je sedaj lahkodušno zaužival
1031 IX  |            tolpa hrvaških jezdecev; za Hrvati pa je vodil baron Janez
1032 VI  |         razgovor, a sedaj je govoril o Hrvatih. ~"Čudni ljudje so to,"
1033 VI  |                bole kakor konja, ki je Hrvatu nosil tovor čez Gorjance!
1034 IX  |               se je vrstila cela tolpa hrvaških jezdecev; za Hrvati pa je
1035 X   |           brezbrojno nezgod slabega in hudega vremena. Surovost in brezbožnost
1036 XI  |                ročaja ga potisnem temu hudiču v trebuh. Potem pa naj sam
1037 VIII|           poznate, gospodine?" ~"Ti si hudoba!" zaječal je Janez Sonce.
1038 X   |                da je to nestrpljiva in hudobna ženska. Njene tovarišice
1039 X   |                trgu in ki so bile tako hudobne, da niso hotele prej goreti,
1040 V   |           Danes vsaj ne bodete ničesar hudobnega skovala, ker potem bi videl
1041 V   |               ti zvijala grešna duša v hudobnem telesu! Ali mu skažemo milost,
1042 XI  |                jelen po vodi. Niem tak hudobnež, kakor se govori. Oj sveta
1043 X   |               imam vse!" ~Napeli se se hudobnikom obrazi, in z veliko radovednostjo
1044 V   |               že dolgo časa opazoval s hudobnim svojim pogledom in se je
1045 VII |             teptan in da se je veselil hudodelnik svoje pregrešne premage!
1046 VII |             svojim prstom pokazal tega hudodelnika tisto noč. Priplazil se
1047 XIII|             kri ogrelo brez prepira na hujskanje! Povem namreč vama, da se
1048 III |                nič, preobdala ga je še hujša razburjenost; pričel je
1049 XI  |      Gospodična občutila jih je težko; hujše so ji bile od toče, ki časih
1050 IX  |       ljubljanski župan primeren kosec hvale. O njegovem govoru trdi
1051 V   |            rešil me je Jurij Ljudevit. Hvaležen sem mu, a nikakor ne toliko,
1052 XIV |              Gorico, ni ga imelo mesto hvaležnejšega podložnika, ki bi bil večjim
1053 VII |               časa zagotovil in utrdil hvaležnost slovenske domovine. Za dogmo
1054 III |              je minila služba božja. V hvaležnosti sem molil Boga ter mu dajal
1055 X   |                 Vsi pa so bili edini v hvali, s katero so obsipali poštenjaka
1056 VIII|         izginil gospodič. Cesare pa je hvalil vse svetnike in sveto madono,
1057 VI  |            Strmeče občinstvo je glasno hvalilo junaka in njegovega konja.
1058 II  |              prosperros Fotrunae casus iactata, quasi in umbra, quasi in
1059 VII |             trdil, da bode nesrečna ta ideja tudi njega, vsemogočnega
1060 VI  |     Izpremenilo se je mnogo od takrat. Iginili so nemški deželni stanovi,
1061 XII |              diplomat, da so mu v očeh igrale svetle solze. ~"In vi, Janez
1062 I   |             visokimi stanovi namerjala igrati prekrasno "akcijo", posvečeno
1063 I   |            kratke čase ter imajo svoje igre! ~In ona, ranarjeva, je
1064 VIII|                zvesti, da mora pričeti igro, katera bode odločevala
1065 VIII|          zaradi tega, ne zaradi tega!" ihtel je mladenič. ~"Ne morem
1066 XI  |               bo nepotrebnega krika in ihtenja. Sicer si mi pa odgovoren,
1067 II  |                                        II  Bilo je kake štiri tedne
1068 III |                                        III  Skoro potem se je pripodila
1069 VIII|                dvojbe zblaznel, če sem iksal pravice v tem dvorcu; pravice
1070 XII |              in napravljal tu in tam v ilnati zemlji precej globoke tolmune,
1071 II  |             quia nullius unquam calamo ilustrata! In ali je drugače glede
1072 XII |       nevarnost!" ~"Govorite, knez, in imejte zavest, da se pod mojim
1073 XIV |           dobre volje. Če človek dolgi imenik teh gostov, ki so nosili
1074 VI  |               mesto je postal važna in imenitna oseba in je imel priliko
1075 XI  |             bile še celo med Španjolci imenitne. Hé, ali ste kaj čuli o
1076 IX  |                    Čez mero, čez mero! Imenoval me je za svojega skrivnega
1077 IX  |         kompanijam deželnega viteštva. Imenovali so jih "lajtenante", kar
1078 IX  |                 Naš ljubi ajo!' bil si imenovan!" ~"Ajo! Za boga, dozdeva
1079 IX  |                odprla dolga vrsta tako imenovanega cesarjevega spremstva, o
1080 II  |               gospod. Na gradu, v tako imenovanem piskalčevem zvoniku, je
1081 VI  |                višjih stanov predrznil imenovati katoliško edino zveličavno
1082 VII |             dijaki?!" ~"Pravico dežele imenujejo vas, ekscelencija!" oglasil
1083 VI  |           poznali kraj, če vam ga prav imenujem. Iz Davč sem, daleč tam
1084 V   |              naš ,pactum'; ali kako že imenujete tisto! Denar na mizo, in
1085 XI  |                spodjeda ter jim manjša imetje? He, poznate li ga, santo
1086 XII |            stezali dolge roke po tujem imetju, dokler jih končno ni zasačila
1087 XII |              audiens sum, augustissime imperator!" potem pa je zabodel ostroge
1088 XII |             Kar pri jaslih ga zakolji, inče se prebudi hlapec, porini
1089 XIII|                pijte, vince je sladko, inkomu se tese roka, naj dobi svinčenko
1090 VIII|               da je živel samo ob vodi inkoreninah in da mu še teh ni ostajalo.
1091 XIII|            Tedaj je po meni vse gorelo inkri je tekla po mojih žilah
1092 II  |            latinski, ustavivši konja, "inquam antiqua et nova, quae hactenus
1093 XII |              Lobkovic je bil prebledel inutripalo mu je srce, ker je dobro
1094 VII |               njegovega glasa strupena ironija. ~"Gospod vitez, ali so
1095 XI  |           zavohal, ker vem, da jo bodo iskali in vohali za njo?' Pogledal
1096 II  |            plemeniti duši utrnila prva iskra o tisti časti vojvodine
1097 XI  |            sekal po tebi, da so se kar iskre kovale! Nekdaj me je vsekal
1098 XII |                sta kazala brata podobo iskrene in najvdanejše ljubezni,
1099 III |                mladi prijatelji toliko iskrenejše, ker so ga nekateri danes
1100 VIII|               Cesare je še vedno vodil iskrnatega konja po tlaku ter pravil
1101 V   |            gospod "Quintus". ~"Bene di ist!" oglasé se tovariši okrog
1102 VII |        predvsem, da se mi izroči ravno ista oblast, kakor je bila izročena
1103 VII |                knez, o katerem se je v istini na skrivnem že pripovedovalo,
1104 IX  |               izkazali salut vladarju; istokako je komanciral tudi baron
1105 III |               katero sem videl v divni Italiji. To pa ti pravim, dragi
1106 IX  |                gospod doctor utriusque iuris in brez dvojbe kak advokat
1107 IV  |                                        IV  Po boju v jezdarnici se
1108 IX  |                                        IX  Medtem se je cesar Leopoldus
1109 XIII|              izstrelimo potem. Vsak si izbere svoje okno in strelja. Ha,
1110 XII |               vrneš s praznimi rokami, izbijem ti še drugo oko in vržem
1111 VII |               da preprosto ljudstvo ni izbirljivo pri šalah! Vse sr bode pokazalo,
1112 XI  |                kar se odpró vrata in v izbo stopi Marijanica ter postavi
1113 IX  |              istotako. Bila je to tako izborna razsvetljava, da trdi letopisec
1114 X   |               so pozdravljali tovariši izborno to odiranje. Vitez Sonce
1115 IX  |            čelu je jezdarila kompanija izbranih karlovških plemičev: že
1116 I   |              sonce in vse je hrepenelo izbrisati madež, ki ga je brezvestni
1117 XII |                hčer in ki je bil potem izčrtan izmed deželnih stanov?" ~"
1118 VII |          zaradi nje moral umreti kakor izdajica najvišjega svojega gospoda,
1119 XI  |              nepoklicano oko ter ju ne izdalo potem grajskim hlapcem.
1120 XIII|    razstreljeni, krvavi glavi in potem izdihnil dušo hitro in urno, kakor
1121 XIII|            ustom in vino v dušku izpil izdolge cevke, ne da bi se mu bila
1122 XI  |                je vitez hotel pri oknu izginiti, spoznala sta ga Jurij Ljudevit
1123 X   |                saj me ni nikdo videl!" izgovarjal se je. ~"Zapil je vse, zapil!"
1124 VI  |             mesto. Nekateri so še celo izgovarjali mnenje, da je ta jezdec
1125 III |               hoče. Polkovnik je iskal izgovora in bi bil zašel v stisko,
1126 III |              in kaj naj počnemo, če te izgubimo? Povej mi torej!" ~Jurij
1127 XI  |            malo sobico. Nikjer ni bilo izhoda! Tam pri vratih stal je
1128 IX  |                zopet v mesto odriniti, izkal se je Krištof Simonovi'c
1129 XII |               tistem trenutku pa se je izkazal Volk Engelbreht večjega
1130 XIV |             svoje muškete. ~Tako se je izkazala čast Bogu in cesarju. Nastala
1131 IX  |               jima je zapovedal, da so izkazali salut vladarju; istokako
1132 IX  |        nemškemu gospodarju in da mu je izkazoval vso le mogočno čast; to
1133 VI  |             nama ga Bog pošilja, da mu izkaževa kako dobroto, sebi v zasluženje!
1134 XIV |         priseganju, samo da so bili tu izključeni poslanci mest in trgov.
1135 XII |               seboj se kolje. Vrana ne izkljuje vrani očesa! Nekaj časa
1136 XIII|                bridko moje oročžje!" ~"Izlij ga kupo, dragi Simonovi'
1137 III |              mu odpeli oklep. Ko se je izluščil iz železja, kazalo se je
1138 V   |             ima nekoga, kateremu skuša izmolsti kaj žvenketajočega!" ~"Pojdi
1139 XIV |            izsesvale Kranjsko, zvečine izmrle, da ni sluha o njih. In
1140 X   |            grad! Oho! Tu bi se nam rad izmuznil. Pil bi vsakdo, plačal pa
1141 XIII|            bilo, sekati Turčinom glave iznad ram. Oj kolikokrat vihrali
1142 VIII|           trideset zlatov, če mu zopet izpelješ mlado gospo s turjaškega
1143 XIII|           stvarce, in če ti tako revče izpije vina za orehovo lupino,
1144 XIII|               govorim tu na tem mestu: izpijmo sedaj na slavo junaštva!" ~
1145 XIII|               je, da sedaj pijemo in d izpite smokrese izstrelimo potem.
1146 V   |                tedaj že pijan, spretno izpodnesel nogo, da se je le-tá zvrnil
1147 XII |             moči darovati samo namenu, izpodnesti Janeza Vajkarda v cesarjevi
1148 XII |             zemljo ter prvemu ministru izpodriniti tla, katera so se mu danes
1149 XI  |              Ručigaj, svinja, ali tako izpolnjuješ moja povelja! S kom pijančuješ
1150 VII |              tik mene pod bregom se je izpotaknil konj s kopitom ob kamen,
1151 VIII|              ker se moram odkritosrčno izpovedati, da vam gosposkim ljudem
1152 XI  |              vina v kupo ter jo na hip izpraznil. Tudi menihu je nalil. ~"
1153 XII |           veliko lovsko navdušenje ter izpraševal Volka Engelbrehta z vztrajno
1154 IX  |               kosilo! In o meni ni nič izpregovorilo Njegovo Veličanstvo?" ~"
1155 III |               za komolec: "Aricaga, če izpregovoriš še eno besedo, sunem ti
1156 XI  |               in se čudili, da je taka izprememba mogoča. Takrat sem bil mož,
1157 III |     rokodelčiče ljubljanske. Včasih je izpremenil simpatije ter je potem v
1158 IV  |              hiša se od tedaj ni mnogo izpremenila, samo da je sprednji, proti
1159 V   |         Zatorej sem komaj čakal, da ga izpremenim v to nemško pijačo, ki tako
1160 XI  |           prazna. ~Tako preoblečena in izpremenjena sta stopala opazno iz šume
1161 II  |             narave nekaka tinktura, ki izpreminja vsakovrstne kovine v čisto
1162 XI  |              Vitez Janez je v trenutku izprevidel svoj nevarni položaj. A
1163 IX  |                in dasi je kakor z loka izprožena puščica švigal sedaj tja,
1164 XIII|              je krčevito: orožje se je izprožilo in začulo se je votlo donenje
1165 VIII|             bodo visoki gospodje skoro izpustili iz klešč! Če ne, pobegnem
1166 XII |                da sem se premalo jasno izrazil. Jurij Ljudevit je nezakonski
1167 XIV |      Engelbreht hotel je ravno zahvalo izreči za premilostive besede,
1168 II  |           božji in ravnati se mi je po izreku: ne sodi, da te ne bodo
1169 XII |               tedaj s svojo bistrostjo izrinil Janeza Vajkarda iz cesarjeve
1170 VII |             ista oblast, kakor je bila izročena mogočnemu Richelieuju! Postati
1171 IX  |              njemu z najvišjo milostjo izročene. Z veliko ljubeznivostjo
1172 XII |            cerkvi in božjih zakonih mu izročeno. In vse to se je zgodilo
1173 VII |               torej predvsem, da se mi izroči ravno ista oblast, kakor
1174 I   |              kot ženo, katera se mu je izročila po božjih zakonih. A kak
1175 VIII|              tem trenutku prebosti ter izročiti satanu, kjer je vam že odkazano
1176 XII |                 kakor da je od kamenja izsekan in niti črtica se ni ganila
1177 VII |                       VII ~Turjačanje, izsesavši bogastvo iz zemlje slovenske,
1178 XIV |         ponosne obitelji, ki so nekdaj izsesvale Kranjsko, zvečine izmrle,
1179 IV  |           milosti, vladiki Pedenskemu, izstopnišemu iz voza, z veliko gorečnostjo
1180 XI  |                pas po samokresu ter ga izstrelil proti oknu. Zadela je svinčenka
1181 XI  |          grozil proti oknu. V hipu sta izstrelila samokrese, da se je razlegel
1182 IX  |          večerji, zapokalo je na trgu, izstrelile so se muškete kakor tudi
1183 XIV |           nastavljeni mestni brambovci izstrelili so trikrat zaporedoma svoje
1184 XIII|            pijemo in d izpite smokrese izstrelimo potem. Vsak si izbere svoje
1185 XI  |              kri iz obleke. ~"Ta jo je iztaknil," kričal je Aricaga. "Vsaj
1186 XI  |           ranjenega viteza vendar niso iztaknili. ~
1187 VIII|             ljuba gospa, naj dá, da se izteče vse dobro!" ~"Obrnil se
1188 XI  |               če bi mu bil mogel s tem iztisniti skrivnost, katero je moral
1189 VI  |             drobne kosce in srce so mu iztrgali iz živega telesa. Stara
1190 X   |               li naš starec kaj cvenka izvabil iz svetega tega oblačila!
1191 XII |               Veličestvo! S tugo mi je izvestiti, da je na Turjaku že vse
1192 XII |              koklja na jajcih! Glej, d izviješ to posvetno blago pobožnemu
1193 VII |              roke pritirale plen, meni izvit. Kakor gotovo naj mi pomaga
1194 X   |         svetega je pa vendar! " ~Rekši izvleče iz vreče obnošeno kapucinsko
1195 V   |              zakoni zaukazujejo, da se izvoli glava, ker to veste, da
1196 III |           Tvoji predniki, Janez Sonce, izvolili so si leva v grb in kakor
1197 III |               tičečim mu v trebuhu!" ~"Izvolim si torej vas, vitežič brez
1198 V   |               kolegija brez rektorja! ~Izvolimo si torej rektorja!" ~"Sis
1199 III |            mnogobrojno rok. Bila je to izvoljena tolpa kranjskega tedanjega
1200 II  |           teleta, okrog katerega je že izvoljeno ljudstvo v puščavi plesalo.
1201 XIV |             samo rojstvo plemenitaštvu izvor, nego tudi - ljubezen. Zinzendorf,
1202 III |          naokrog. ~Oba viteza sta bila izvrstna borca. Skušala sta prekaniti
1203 V   |               me torej nasvetovati tem izvrstnim prijateljem, da bi te položili
1204 XII |               govoril te besede s tako izvrstno premišljenim naglaševanjem,
1205 XII |           najprvi! Kdo se je predrznil izvršiti dejanje, ki niti v Turkih
1206 I   |              vedno rad navzočen, če se izvršuje ostra kazen nad soudom človeške
1207 IV  |                In če plemenita mladina išče priložnosti, da se pokloni
1208 XIII|                uverili, da brezuspešno iščejo viteza Sonca, planili so
1209 VII |           zbirali temni oblaki -- "kaj iščete tu? Ali menite, da je tu
1210 XI  |                in z vašim gospodom vas iščeva že dolgo časa! Sam Jezus
1211 VI  |                in žgance!" ~"No in kaj iščeš danes tukaj, turškega sultana
1212 VIII|               sedlal, ki naj ga ponese jadrnih nog do strmega gradu. Obupno
1213 VII |               tu? Ali menite, da je tu jahalnica, kjer se nezreli mladiči
1214 XI  |               o vojskah in o prijetnih jahanjih po širokem svetu!" ~Na hodniku
1215 XII |                na njih kakor koklja na jajcih! Glej, d izviješ to posvetno
1216 VIII|              priromal k cerkvi svetega Jakoba v belo mesto ljubljansko!
1217 XII |              je v Podveškem robu tista jama. Da boste vsi tam, in tudi
1218 X   |        Turjačani kakor vodnjak globoke jame, kamor so metali svoje sovražnike,
1219 X   |               življenje. Eni so kopali jamo, da bi napravili v nji ogenj,
1220 XI  |             proti Benečanom, bil sem z Janezom Vakjardom na Goriškem. In
1221 III |            Turjaški, Barbo, Purgstall, Jankovič, Paradajzar in drugi so
1222 XIII|             bil oženjen in ne vkovan v jarem, ki tlači junaka, če se
1223 XI  |               klicanju so silila druga jareta za njim ter se mu bleketaje
1224 X   |          zapirajo vrat po gradovih, in jarki so suhi, da se po njih laže
1225 X   |             vam ne bodo! In v grajskem jarku je voda globoka!" ~"Kar
1226 XIII|         besedovati, ko je stvar vendar jasna in gotova. Če sem junak,
1227 III |             Obkroževala jo je svetloba jasnega dneva, ki se je pri širokih
1228 II  |       Ljubljano. Ni se kazala megla na jasnem obnebju in sonce je imelo
1229 XII |       vzdignila ter se razvlekla proti jasnemu nebu. Odprl se je pogled
1230 XI  |            bistroumnost. Premeril je z jastrebovim očesom malo sobico. Nikjer
1231 III |         ozirali po onem, ki jih je bil javno zasmehoval. ~"Tako ne bomo
1232 VI  |                sulico sukal v roki, da jebilo grozno gledati. Če povemo,
1233 VI  |             skritih mokrih in ostudnih ječ po svojih nedosežnih gradovih." ~"
1234 IV  |           težka karosa ter ropotaje in ječaje obstala pred lopo deželne
1235 XI  |               je še ravnokar slonel in ječal vitez Janez - bil je prazen.
1236 VIII|          orožje v rokah, in vendar ste ječali pod menoj kakor obstreljen
1237 X   |            ležal sredi peklenskih muk. Ječe je vstal, ko mu je bil odštet
1238 XII |          grmovju pod Turjakom ter milo ječi, ker mu je Jurij Ljudevit
1239 X   |                 Saj ni res, saj laže," jecljal je Mihač ter z debelimi
1240 XIV |           zamrli, dasi ne donašajo več jedil na cesarsko mizo. Neposredno
1241 XI  |                svetu, nego da je dobro jedla in pila, uvrstili so torej
1242 VI  |            prav slabih navad. Če so pa jedli surovo meso, o tem mi naš
1243 XI  |             mizi. ~"Tu imaš, dečko, in jej! Potem pa stori, kar ti
1244 IX  |              močno mu je bìlo srce pod jeklenim oklepom. Končavši, se je
1245 XI  |               navzdol, ker se je ostro jeklo zadrževalo v zida razpokah.
1246 XI  |              po spovedi hrepenim kakor jelen po vodi. Niem tak hudobnež,
1247 IX  |                 okrog vrata kolarje od jelenove kože in ob rami svilnater
1248 VIII|               ga raztezali po potih in jemali mero, da bi vedeli, koliko
1249 XII |                Da, Vaše Veličestvo! In jemalo mi je spanje v marsikateri
1250 VI  |             svojega lastnika. ~"Seveda jemo lesnike in drobnice, samo
1251 XI  |            major in nič drugega ne!" ~"Jenjaj, Marjanica!" kričal je Ručigaj. "
1252 VIII|              nam pomagaj!" ~Globoko se jepriklanjal dijak ter napravljal križ
1253 IV  |                mi, da še vejejo hladne jesenske sape!" ~"Mi radi darujemo
1254 XI  |              sem postavil šop pisanega jesenskega cvetja, ker - santo padre -
1255 XII |               cesarjem: iz iste sklede jesta in iz ene in iste mošnje
1256 VII |              pa rad videl tega mladega jestreba, ha, ha!" ~Slugi se je dal
1257 IV  |           pojdite po svojih opravilih! Jezdarica je vedno prazna, in maestro,
1258 VI  |              da ni ravno tak velikan v jezdarjenja umetnosti. Ljubljanska dekleta
1259 IX  |                Ko mu je pri tem divjem jezdarjenju žvenketala okrog vitkega
1260 XI  |        ustavljati, spoznal bi bistrega jezdarnika Tomaža Ručigaja, ki je grešnike
1261 IX  |         prilika razkazovati celo svojo jezdarsko spretnost. Iz mesta je bil
1262 IX  |              je postavil Aricaga svoje jezdece. Z rjovečim glasom jima
1263 II  |            svojega gospodarja, naokrog jezdečega. ~Drugi jezdec je bil prav
1264 VI  |              vratolomne spretnosti pri jezdenju. Med največjim dirjanjem
1265 XII |                skoraj revno opravljen, jezdi tam po cesti z manjšim spremstvom,
1266 VI  |           prihajala bliže. ~Na čelu je jezdila generalova telesna straža:
1267 VII |             nikdo ni hotel izpiti prve jeze razdraženih gospodov. ~Pred
1268 VI  |             naroda. ~Ko je bil ukrotil jezičnega Plavca, gugal se je dalje
1269 XIII|            meči ne pogladiva lažnivega jezika. Čuješ ti moške besede,
1270 XII |       dopuščamo, da bi z ostrim svojim jezikom sekal po zvestih nam služabnikih.
1271 X   |          naprej vse sneste in požrete! jezila se je Barba ter zlagala
1272 XI  |               nje se mora človek vedno jeziti ali pa greh delati!" ~"Ha,
1273 XI  |         zvestemu slugi turjških grofov jezk razvozljal, tako da bode
1274 IV  |           vedeli, da ekscelenca ni več jezna in da jih pričakuje mehka
1275 XI  |       izpregovoril naš preljubi gospod Jezušček: ' Hruška Gospodična! Ti
1276 XIII|               Madžarski gospodič pa jo jhe čez teden dni odpihal z
1277 VI  |            Obilo jih je polovil, da bi jihoditral k cesrski vosjki. A ti so
1278 XIII|             visokorojeni in vrli barno Jnakovi'c obložiti mizo s pijačo,
1279 XII |               dan ponižanega, in kakor Job sem na gnojišču, dočim se
1280 XI  |            poznali, ko nas je še vodil Johannes Vörth, ter smo se na bistrih
1281 XII |          zapokale kosti po meni, da bo joj in groza! Zategadelj se
1282 XI  |                bo prej kot ne tarnala, jokala in solze točila! Vse po
1283 IX  |                nego vhod potomca Frana Josipa. ~Preteklo je dobre pol
1284 II  |            potolkel, kakor je potolkel Jozua Moabičana in Gateje! Pello
1285 VI  |           ukradli so me ter prinesli k Joštu Štempiharju na Kranjsko
1286 VI  |            tožna smrt gospoda vicedoma Jožefa Rabatte, ki je bil najpravičnejši,
1287 XI  |        prekrižal - "prišla je s svojim Jožefom v široko puščavo. Veliko
1288 X   |              Nekaj dni bomo živeli kot Judje v Egiptu in meso se bo kuhalo
1289 IX  |          kompaniji nosil prapor gospod Julij Henrik Apfaltrer, ima, ki
1290 I   |               1660 zadnje dneve meseca julija, mrgolelo je po ulicah ljubljanskih
1291 XIII|           dvignila po meni, vstopivšem junaku. 'Si li ti, Mustafa,' vzdihnila
1292 XIII|              piješ! To je prava, to je junaška pijača! Drugo jutro bili
1293 X   |              poskušal ondi svoje sreče junaške!" ~"Umorili vas bodo, milostivi
1294 XIII|                si bom, da sem padel po junaški, pošteni roki!" ~"Kar nasvetuje
1295 XIII|             samokres si je pritisnil k junaškim ustom in vino v dušku izpil
1296 XIII|                 izpijmo sedaj na slavo junaštva!" ~Kričaje so izpili. Potem
1297 VIII|              govorica! To bi ga peklo, Jurčka s Turjaka, ko bi jo čul
1298 IV  |               milost," vmešal se je tu Juri Ljudevit, "in zopet naj
1299 X   |            pregrehe ter je čista kakor jutranja rosa!" ~"Moj Bog, moj Bog!
1300 XI  |                ki ga je bil premotil v jutranjem počitku. Ugledavši kapucina,
1301 VII |              blesku kakor kak despot v jutrovi deželi, ki se valja po mehkih
1302 X   |             Nacón. "Sedaj bode skuhana južina in z nami bodeta hotela
1303 VI  |               da je mož dolgo in hitro jzdaril po prašni cesti. Oborožen
1304 XI  |     bratovščino sta pila, da se je vse kadilo in po peklenskem ognju smrdelo!" ~"
1305 XIII|             gospod in barno Jankovi'c, kaereega spominu bodi večna slava (
1306 VIII|         zategadelj sem postal previden kakaor lisjak! Ne bom terjal, da
1307 XII |              Kljukec, da ga obesimo na kakovo vejo tik pota, kjer je vse
1308 VI  |            pozneje ravno taka postane, kakršna je mati postala! ~Med sprehajalce
1309 IX  |                Kljukec, "ti si človek, kakšne imam rad! Lah si sicer,
1310 VII |               mi hotel nakaj časa vodo kaliti. A njega veličanstvo --
1311 XI  |          Ljudevit. Neprestano je zrl s kalnim očesom na hruško Gospodično,
1312 IX  |              turška sablja ter so mu s kalpaka frfetala peresa, bil je
1313 XII |               je sedaj, kakor da je od kamenja izsekan in niti črtica se
1314 VII |            razdraženih gospodov. ~Pred kaminom sedeči plemenitaši so vstali
1315 XI  |                torej zaprt v prostoru, kammor je to okence dajalo ravno
1316 VIII|             ničesar vzeti. ~Na samotni kamniti klopi je čepela sključena,
1317 XI  |           strani. Ž njim je rožljal po kamnitih stopnicah in neprestano
1318 XI  |           koprnelo. Tma na meji dežele Kanaan in dežele Egipta stala je
1319 XIV |              obrne k svojemu državnemu kancelarju ter izpregovori tako glasno,
1320 XI  |             plezati navzgor. Od vej je kapalo. Vladala je samotna tišina,
1321 III |             maševal vladika Pedenski v kapeli svetega Ahacija v deželnem
1322 XII |                pride pomoč, lepša bode kapelica! Napočijo časi, ko se dvorniki
1323 VI  |             klečati na nagih kolenih v kapelici očetov jezuitov, kjer se
1324 III |              je načelnik, če ima nekaj kapelj vina v želodcu, ha, ha!" ~"
1325 XIII|          palicami, da se je nesrečnemu kapitanu takoj povrnila zavest. Ali
1326 IX  |            grobja je pričakoval stolni kapitelj z vladiko Pedenskim cesarja.
1327 III |                je videl iz dalje kakor kaplja rdeče krvi. - ~"To cvetje
1328 III |                mu je roka in v debelih kapljah mu je lezel znoj s čela.
1329 XI  |            menihu je nalil. ~"Kisla je kapljica, santo padre, a če vam rečem,
1330 XI  |                tako zelo nasekal kisle kapljice, da je vsak trenutek hotel
1331 X   |              se oblečete v njo! Očetje kapucinci pobirajo sedaj pšenico po
1332 XI  |                pogled vsekakor podoben kapucincu, in ni se mu bilo bati,
1333 X   |             Obiskal sem grede še očete kapucine ter vtaknil svoj nos v dolge
1334 X   |         spominu, da bi stopil k očetom kapucinom ter ondi pretipal svetniku
1335 X   |              navado. Na hodniku očetov kapucinov, takoj ko se vstopil, imajo
1336 IX  |               so se muškete kakor tudi karabinarji Aricagovih jezdecev. Vse
1337 VII |          manjše slave, nego jo ima ime kardinala Richelieuja!" ~Govoril je
1338 XIII|              Leži jih nekaj Kranjcev v Karlovcu, a povem vam, da so to puste
1339 XIII|             sveta videl in da je tisti karlovec, kje rnoč in dan koruzo
1340 IX  |           jezdarila kompanija izbranih karlovških plemičev: že večkrat omenjena
1341 II  |              ste naši Karnioliji, temu karneolu med deželami, posvetiti
1342 IX  |          dospela dolga vrsta cesarskih karoc do mesta, kjer si je postavil
1343 IX  |            cesarjevih in nadvojvodovih karos; 24. polkovnik Arcaga s
1344 VII |              njega veličanstvo po jedi kartati, tedaj kličejo tega tajnega
1345 XIV |               sprevod ter ga spremil v katedralo, kjer se je takoj pričela
1346 VI  |             stanov predrznil imenovati katoliško edino zveličavno vero -
1347 XI  |             mojega rojstva sèm nekaj - kavalirja. Tako mi duše, da je tako!" ~"
1348 VI  |               zbral najmanj štirideset kavalirjev, s katerimi je sedaj prijezdil
1349 VII |            belo Ljubljano ter z veliko kavalkado zajezdil v knežji dvorec.
1350 XI  |             ter grdo kričali. Nekoliko kavk in sokolov zbialo se je
1351 VI  |             cesti mogočna, bleščeča se kavlkada. Volk Engelbreht si je bil
1352 IX  |                pravilne črte, da ga ni kazila čez mero debela spodnja
1353 VIII|             streho, kjer se smejo brez kazni, brez pokore šopiriti ljudje
1354 IV  |                ne pripustiti. ~Tako so kaznovali viteza Janeza Sonca; plemiči
1355 IV  |               se ima vitez Sonce ostro kaznovati. Sklenili so, da se izključi
1356 VI  |             vstajnike ter jih pravično kaznuje. Ostro jih je kaznoval;
1357 XII |             služabnikih. Takoj ga tudi kaznujemo s pregnanstvom ter mu proti
1358 VIII|              Brez Kljukca ne boš pihal kaše, moj Jurče, hi, hi!" ~Smejal
1359 VI  |               znano gorečnostjo, ki jo kažejo prosjaki ob romarskih stezah. ~"
1360 XIII|             kakor psa na verigi, ki si kažeta zobe, renčeč in togoteč
1361 XII |               prepad! Kot krt hotel je kenz Lobkovic riti pod zemljo
1362 III |          vratih ob steni sem slonel in kes mi je rojil po duši. Tedaj,
1363 XI  |               Bog daj, da se ne bodete kesali kdaj, da se se ravnali po
1364 III |                borilo. Mnogo se jih je kesalo, da so se spuščali v nevarno
1365 III |             jih bil opalil kje? Ali se kesaš svojih neštevilnih pregreh?
1366 IX  |               Juriju! To je pa človek, kii ma rad ženske! Belle donne!
1367 III |          družbi, sedaj k vitezu Soncu, kije mirno sedel v sedlu. Končno
1368 XIV |      povikševala sreča, iz pogledov ji kipeča. Za njima je vstopil tudi
1369 II  |           kakor tudi v mogočni, v nebo kipeči skalini!" ~Ničesar mu ni
1370 XII |                veliko pobožnostjo in s kipečo gorečnostjo premolil "Češčena
1371 V   |                mu pričnejo ošabno srce kipeti. ~"Menim, da se šališ z
1372 III |              so te odnesli tvoji dobri kirasirji - za Boga je bil to smešen
1373 III |               Janez Aricaga, polkovnik kirasirskega poka Ferrari! A sedaj te
1374 IX  |              prikazal iz šišenske vasi kirasirski polk. Tolpe ob cesti so
1375 XI  |               je bil tako zelo nasekal kisle kapljice, da je vsak trenutek
1376 XI  |           vzdihoval vsak dan za kapljo kislega vina, tako mi moje grešne
1377 V   |              Kdaj pride tista turjaška kislica!" ~"Kdaj, ne vem. Rekel
1378 XI  |               H, he! Ali poznate tisto kislico, tisto bledolično stvar,
1379 VIII|               je iz postelje zlezel in kislo me je pogledal, ko sem stopil
1380 XIII|                Vrag te vzemi! Znaš li, kj je to, ti prekleti bahač
1381 VI  |              radovedneža splošen smeh; kjerkoli je mimo krevsal, krožila
1382 XII |              očesa! Nekaj časa se bodo klali, potem pa se bodo zopet
1383 II  |           Schönleben, "in potem se rad klanjam vaši vedi, ki mi je bila
1384 II  |                sovražnikov, v najhujše klanje! Pod nosom se mu še ni kazalo
1385 IX  |              vila vrsta mimo samostana klarisinjskega in od tam po sedanjih Slonovih
1386 XIII|        strastno roko posegel po zlatem klasu, ki je dozorel na polju
1387 VIII|              Rozina," odgovoril je Vid klavrno. ~"Kaj ne bom vedel," krokal
1388 XIV |           vstati! Naša volja ni, da bi klečala pred nami!" ~Volku Engelbrehtu
1389 VI  |            samo da sem smel moliti ter klečati na nagih kolenih v kapelici
1390 IX  |               je spustil na kolena ter klečeč poljubil Leopoldu roko.
1391 IX  |            konja, ko je opazil ob poti klečečo množico, pričakujočo njegovega
1392 XIV |                je, da se danes še bolj klečeplazi, kakor je bilo tedaj v navadi,
1393 XII |             spremstvu ti prizori! Čemu klečite v prahu ter govorite o svoji
1394 V   |             vse pozabil. Siknila mu je kletvica izmed zob. Tedaj se mu je
1395 VII |               takoj zopet na konju. Po kletvici pa sem ga spoznal in spoznal
1396 V   |             dolgega Kljukca v rokah; s kletvico je odletel od njega ter
1397 III |               z mesta ganiti. Z grozno kletvijo je potisnil svoj meč v nožnico
1398 XI  |               v trebuh ter ga tudi med kletvinami odrinila na stran. Ko sta
1399 V   |                 smeh in tudi posamične kletvine. Govorilo se je latinski -
1400 VIII|            gospodje skoro izpustili iz klešč! Če ne, pobegnem jim s silo!" ~
1401 XI  |              zelene gošče. Ob njegovem klicanju so silila druga jareta za
1402 XI  |                 In glejte, pri zadnjem klicu odprlo se je umazano okno
1403 V   |               da mu zaklenem neokretno ključavnico! Potem sem ga svedral, rožljal
1404 VI  |           strahu je zajecljal: "Molči, kljuka lažniva, in pusti pametne
1405 V   |             naj mu odgovorim?" ~"Šleva kljukasta!" zatogotil se je Plavec
1406 X   |           zapovednica ženskemu oddelku Kljukčevega krdela. Temno je gledala
1407 XI  |        marsikaterih vratih prijemal je kljuko ter hotel odpreti. Ali vse
1408 X   |                nismo imeli kot ta suha kljuseta, ki rezgečejo tu okrog po
1409 IX  |                sedel bom na svoji suhi kljusi, ki me bodo nosila v mrzli
1410 V   |               plačali niso! Pojedli so klobase iz peči in rumeno pečena
1411 XI  |              da se je čulo, kako so mu klopotale čeljusti. ~Vitez Janez je
1412 V   |               sedela pri slabo otesani kmečki mizi tenka in grbasta oseba.
1413 III |                se je, da ga je rodil s kmečkim dekletom; drugi zopet so
1414 VI  |              opravljen v tedaj navadno kmečko obleko. Dasi je sonce še
1415 X   |                pa so ondi sami berači. Kmet je naš gospod, ob njem živimo.
1416 IX  |              cesti sta stala gorenjska kmetiča z rdečimi telesniki. Sveta
1417 X   |       neprestano dohajali ti tepci, ti kmetje, in denar so nosili s seboj.
1418 IX  |              posebno ugajal gorenjskim kmetom. Blizu cesarjevega šotora
1419 I   |                so morali sivi očetje s kmetov marsikaj nakupiti, novih
1420 V   |                Ne zamerite gorjanskemu kmetu, ki sploh ne ve, kako se
1421 VII |             srečo pri svojih naklepih. Kneginja, moja soproga, je bolehna,
1422 XII |           Zopet se je smejal nekdo nad knezom Lobkovicem! Poprej v prvi
1423 VII |         Ljudevita, obledel je nekoliko knezov obraz. Sedaj pa je izpregovoril
1424 IX  |                jugu sèm, kjer so sedaj knezoškofijske pisarne. Neprestano so oblegali
1425 VII |        predvsem, da se s posvetno mojo knežijo združi še êna, ki bi mi
1426 IV  |      posteritate aufrichten). ~Njegova knežja milost gospod škof: Ranar
1427 VI  |                iz živega telesa. Stara knjiga nam govori, da so srce razljučeni
1428 X   |                sta kovala tiste grozne knjige, ki so jih potem častitljivi
1429 VI  |              Kolikor sem čital v stari knjigi in kolikor mi je pripovedoval
1430 VI  |                In polhov je bilo kakor kobilic po vaših zelenih poljih
1431 XII |           čepelo je pač nekolko revnih koč in dim se je vzdigoval s
1432 I   |                tičal med stenami svoje koče in da ni prihajal na jasni
1433 VIII|              ti se nam množi, da te bo kočno poln klobuk! Amen!" ~To
1434 XI  |           mlada ženska in drugega nič. Koda pa nima rad mladih žensk?
1435 II  |              Tik njega je skakal velik kodrast pes ter se metal kvišku
1436 II  |                prav miroljuben in črni kodri, ki so se izpod rjavega
1437 VII |                si je grel bele roke. ~"Kogar Bog ljubi, poviša ga do
1438 XI  |              prilezla? He, povejte mi, kojiko jih je, santo padre! Veste
1439 XII |                 da spijo na njih kakor koklja na jajcih! Glej, d izviješ
1440 VIII|             kakor piščeta, ki so zbrna koklji pod perutmi, a jaz bodem
1441 XI  |          hudičevem kotlu kakor zaklana kokoš. Carambo!" ~"Škripal je
1442 II  |              je nosil krog vrata nekak kolar; to je pričevalo, da je
1443 IX  |             krasna peresa, okrog vrata kolarje od jelenove kože in ob rami
1444 VI  |              plaščem s tistimi znanimi kolarji, kakor jih je ubogi slovenski
1445 VI  |        zakričal nekdo: "Udari hudiča s kolcem po glavi!" ~Potem pa mu
1446 X   |            starikastih babnic, ki so s koleni gladile tlak ter se polivale
1447 VII |               vsaka nit, skovano vsako kolesce! In sedaj mi je jasno vse;
1448 XIII|              je treslo pred nami, kjer koli so se začula kopita naših
1449 V   |            mize ter treščil z glavo ob količek, ki je nad njim gledal iz
1450 VII |               sabljo po sužnjih, če mu količkaj ni po volji njihovo vedenje. ~
1451 VIII|         pobožnega romarčka, ki ga je s količkom po glavi pretipal tisto
1452 XI  |            toliko sodov sladkega vina, kolikorkrat je stal v sovražnem ognju,
1453 XII |                gospoda in med seboj se kolje. Vrana ne izkljuje vrani
1454 IX  |          vzdihnil je general, "kjer se koljejo glave ter izgublja življenje!
1455 XIII|             tebi. Na levo in desno jih kolješ, brezverske črepinje, in
1456 XI  |             zamerite mi, sveti oče, da kolnem. A časih mora kleti najpobožnejši
1457 XIII|               takega očitalo ob zeleni Kolpi, govorim ti resnico, da
1458 IX  |            salut vladarju; istokako je komanciral tudi baron Janez Ljudevit
1459 IX  |              barve deželnih stanov: de komapnij sta imeli prapore modrobele,
1460 I   |           Janez Sonce zašel med nemške komedijante, da o belem dnevu v tej
1461 I   |           tedaj tičala v mestu nemških komedijantov družba, katera je pred visokimi
1462 VII |               zvezda bode žarila kakor komet, ki s svojim repom pokriva
1463 XIV |           škofjem dvorcu ter po svojih komisarjih poprosili, da bi se smeli
1464 XIII|                dni odpihal z obvezanim komolcem in ni hotel gledati več
1465 XIII|            proti ogrskemu gospodiču. V komolcu mu je obtičala svinčenka.
1466 III |             pograbil Jurij Ljudevit za komolec: "Aricaga, če izpregovoriš
1467 XIV |        Engelbreht vrhovni dedni dvorni komornik; v tej visoki službi nadomeščal
1468 IX  |               vojni. Štel je polk osem kompanij, a vodil ga je polkovnik
1469 IX  |          sprevod. Na čelu je jezdarila kompanija izbranih karlovških plemičev:
1470 IX  |               kakih 800 glav, v štirih kompanijah. Vsi so nosili na kasketah
1471 III |            Vraga, tako se to vendar ni končalo!" ~"Čakal sem, da je minila
1472 IV  |        zapisano? Kdor se z mečem peča, končan bodo z mečem!" ~"Polni smo
1473 X   |                  Aha, zdaj je pa sodba končana!" ~To rekši je pograbil
1474 VII |                da je naše posvetovanje končano in da bodete sedaj s primerno
1475 IX  |             srce pod jeklenim oklepom. Končavši, se je spustil na kolena
1476 II  |          katere bi skuhale, naj je po 'koncentrovani ekstrakciji', naj je po
1477 VIII|           videla, kaki bodo računi pri koncu!" ~Z zaničljivim naglasom
1478 II  |                ter ga držal navzdol ob konjevem trebuhu. Tik njega je skakal
1479 XII |                obrazom zadel skoraj ob konjevo grivo, "predrznem se še
1480 VIII|      prijateljev svojih in dobil se bo konjiček tudi za vas, gospod Janez!
1481 VIII|       poštenjaki navada. Potem pa hajd konjičem na hrbet in kakor sapa proti
1482 XI  |           Vörth, ter smo se na bistrih konjičih drvili po tolskih porenskih
1483 VI  |             popoludne ob petih hrvaški konjiki v mesto. ~Kakor blisk se
1484 XI  |               pod seboj v dolini peket konjskih kopit in glas vesele družbe.
1485 IX  |               v roki; 17. cesar sam na konu s svojimi trabanti; 18.
1486 X   |         razvilo živo življenje. Eni so kopali jamo, da bi napravili v
1487 XII |               se je še včeraj moje ime kopalo v neskončni slavi in Vašega
1488 XIV |              nepoklicane oči v deviški kopeli. Z dopadenjem oprilo se
1489 XII |               ležite tu v senci, ko se kopičijo stolpi Turjaškega grada
1490 XI  |                v dolini peket konjskih kopit in glas vesele družbe. A
1491 VII |                se je izpotaknil konj s kopitom ob kamen, da se je jezdec
1492 II  |          premage. Tu je polje, kjer se koplje zlato, ne da bi potrebovali '
1493 III |               ki so ga pobrali morda v koprivah za plotom in ki ne zna,
1494 III |        trpečega srca in od groze mi je koprnela duša. Kar se razklenejo
1495 II  |                in vsi vdani podložniki koprneli na prihod ljubljenega vladarja. ~"
1496 XI  |              pod pekočim soncem je vse koprnelo. Tma na meji dežele Kanaan
1497 VI  |           skoro ni bilo mogoče storiti koraka in da so prvi za jezdeci
1498 XI  |              tulil, začuli so se težki koraki zgoraj po hodniku, in čutilo
1499 IV  |                ter zastokal pri vsakem koraku. ~Tako so moledovali okrog
1500 V   |              deželne stanove, vladiko, korarje in vse te velike gospode!" ~"