Part

4005 XIII|               grobu in bi se pdo težko prstjo ne mogel niti ganiti. Zatorej
4006 IX  |            nalog, pozdraviti cesarja s prvim ogovorom. Začudenje množice
4007 XI  |         polagoma; tedaj so prikrpali k prvotnemu poslopju novo poslopje in
4008 III |              ter se gristi, da so pene pršile naokrog. ~Oba viteza sta
4009 XI  |           neprestano se je togotil nad psom, ki ga je bil premotil v
4010 XI  |              sad samo nji, mnogobrojni ptici puščave in drugemu nikomur!
4011 XI  |                naj sedaj v jeseni dobe ptičja jajca po gnezdiščih, zjezil
4012 IX  |               čudom čudili nad svojimi ptomci, ki so sedaj tako sovražni
4013 XI  |              dobro vonjavo vase, ki je puhtela iz sklede. ~"Pa nikar ne
4014 VIII|          marljivosti. Čistili so pota, pulili travo, prilivali cvetju
4015 III |               Athems, Turjaški, Barbo, Purgstall, Jankovič, Paradajzar in
4016 V   |            vmes. ~"Dà, teh imamo v tem pustem kolegiju! Zatorej mi je
4017 I   |             mnogo bolj v mestu nego po pustih graščinah! Več vzrokov je
4018 VIII|                Hrvat! Da le v nožnicah pustite tisto šibko železo, pa je
4019 XI  |              pijan. Danes si pijan!" ~"Pustiva prepir," odgovoril je Jurij
4020 XII |                po katerih so se lovci, pustivši konje slugam, hipoma posedli.
4021 III |               mi je ta cvet stresel na pusto stezo mojega življenja. -
4022 VII |             kdor hoče! Samo nas v miru puščajte, ker tega pač ne morete
4023 X   |        potolažil drha, ki ga je nerada puščala s pogleda. Potem se je odpravil
4024 I   |            ranarja, kateri si je bil s puščanjem, prodajanjem suhih zelišč
4025 VIII|       dolgočasi Ana Rozina, ki jo samo puščate v samotni sobi?" ~Dasi je
4026 III |       kapucinih, verjel mu bodem! Tako puščavniški se vedeš danes!" ~Oni je
4027 XI  |                svojim Jožefom v široko puščavo. Veliko žejo je trpela božja
4028 IX  |              je kakor z loka izprožena puščica švigal sedaj tja, sedaj
4029 XIV |          brambovci izpraznili so svoje puške. V sosednji sobi igrali
4030 XIII|              Kaj takega si jaz dvakrat pvoedati ne dam in s svojo krvjo
4031 XIII|              golobica v golobnjaku! In pvoem vama, da mi srce nekaj upada,
4032 X   |               je vse polno samo rumene pšenice, ali mi držimo križem roke,
4033 X   |               kapucinci pobirajo sedaj pšenico po deželi, in ravno včeraj
4034 II  |                inquam antiqua et nova, quae hactenus a condito mundoplurimrum
4035 II  |               amice? Odgovor ni težak: quia nullius unquam calamo ilustrata!
4036 V   |         Dvignil je roko, da bi gospoda Quinta za vrat pograbil. Ali le-tá
4037 III |               dan spi kot polh v zimi! Quos ego! - ~Potem sta odšla
4038 VI  |                gospoda vicedoma Jožefa Rabatte, ki je bil najpravičnejši,
4039 IV  |           milost gospod škof: Ranar in rabelj sta si v bližnjem sorodstvu!
4040 XII |               ene in iste mošnje denar rabita! Dobre čase ima pri cesarju
4041 XI  |                a nisem mogel mesec dni rabiti noge. In še sedaj me trga
4042 XII |               kjer so hoteli po divjih racah streljati. Sam cesar in
4043 XII |               sedaj moja edina moč, in radosten sem, da mi še trdo stoje
4044 XIII|           največja slava in tega se ne radostim preveč. Kar pa mi z veseljem
4045 VI  |                Omenjeni plašč je segal radovedenmu poštenjaku tolikodane do
4046 V   |                sem vedel, da si stara, radovedna ženska. In res si to. Kdo
4047 III |               naš Aricaga je bil sedaj radovednejši nego prej. ~"In potem?"
4048 VI  |            Spremljeval je tega čudnega radovedneža splošen smeh; kjerkoli je
4049 I   |           tiščalo v mesto, nekoliko iz radovednosti, nekoliko pa iz tistega
4050 X   |         hudobnikom obrazi, in z veliko radovednostjo so opazovali Tinača, ki
4051 IX  |              war anzusehen, desto mehr raffte es die Augen der Zuschauer
4052 II  |              pomaga nikaka 'chimia'!" ~Rahel smeh se je prikazal na resnem
4053 V   |             frazo, "tu imam nekaj prav rahlega piva, mrzlega kakor led
4054 IX  |               pri papeževi nuncijih! Z rahlim smehljajem je obstal pred
4055 VIII|               mu je prikazala grba med ramami. Ko je vstal s klopi, videlo
4056 VI  |             vsi s tigrastimi kožami ob ramenih in z dolgimi sulicami v
4057 IV  |              morali njegovi otroci tik ranarjevih otrok sedeti in čuti, da
4058 I   |             kakor luna v jasni noči. A ranarji so bili takrat zaničevani,
4059 I   |          velikim zaničevanjem po našem ranarju in njegovi hčerki. In vsakdo
4060 VII |             Janeza Sonca ali njegovega ranarskega sorodništva!" ~"In vendar
4061 III |                ki je še vedno tekla iz rane. ~"No, saj sem dejal," dostavil
4062 XI  |             Res sem drugi dan potem od ranega jutra do pozne noči tam
4063 III |               Ljudevit razbesnil kakor ranjen oroslan. Ali v njihovo strmenje
4064 III |              ter padel na mehki pesek. Ranjencu se je delala tema pred pogledom;
4065 XI  |               po steni in po zemlji. A ranjenec sam bil je izginil, kakor
4066 XIII|             tla, ko si je Gusi'c lizal ranjeno dlan ter hotel od bridkosti
4067 VIII|             navpik h gradu Turjaškemu, rase stara bukev, in njeno vejevje
4068 XI  |               bi lahko obrodila, da je rasla v strahu božjem! Tudi tu
4069 VI  |             Zlezel sem na drobnico, ki raste ravno nad Tomaževčevim breznom,
4070 XI  |            strmini. Dospevšima na malo ravan, prikazal se je zopet stari
4071 XI  |       odgovoren, da se bode lepo ž njo ravnalo. Ne pozabi, da je to blago
4072 II  |             Jaz sem služabnik božji in ravnati se mi je po izreku: ne sodi,
4073 IX  |            niti za trenutek ni izgubil ravnotežja, dasi je jezdil po stezah,
4074 III |           kakor bi se bili nažrli samo razbeljenega železa! Za svetega Odrešenika,
4075 III |           krvave kaplje so mu lezle po razbeljenem obrazu. Jurij Ljudevit pa
4076 III |              da se bode Jurij Ljudevit razbesnil kakor ranjen oroslan. Ali
4077 VI  |              je zabranjevalo požigati, razbijati in krasti. Tako se je zgodilo
4078 VI  |               da se bom sedaj pa sedaj razbil po pečevju! V duhu sem vzdihnil:
4079 XIII|             namen: zvenčeč usulo se je razbito steklo po tlaku. Polkovnikova
4080 III |            življenjem. ~Silni nemir je razburil družbo. Vse je prevpil polkovnik
4081 XII |      Veličestvo na svojem gradu!" ~"Ne razburjajte se, gospod glavar," zavrnil
4082 X   |                so se mu napenjale moči razburjenega duha, in neprestano je koval
4083 VII |              in spoznal sem ga tudi po razburjenem licu, ko se je za trenutek
4084 III |               vsa kri mu je zakipela k razburjenemu srcu. Pograbil je za uzdni
4085 XI  |                Bil je pijan in v silni razburjenosti. Tako močno je stopal, da
4086 VI  |              Ljubljani tako razvita in razcvetena, kakor jo imamo priliko
4087 VII |            tudi državni posli različno razdeljeni! Temu je opasal visoki vladar
4088 VI  |              ker je ta narod bil silno razdivjal. In kakor je moril in požigal
4089 III |               Ekscelenca je prav močno razdražen!" izpregovoril je nekdo
4090 VII |              ni hotel izpiti prve jeze razdraženih gospodov. ~Pred kaminom
4091 XI  |               bode s tem onega še bolj razdražil. ~"Trpel in delal!" kričal
4092 IX  |                svojim ošabnim vedenjem razdražili in razkačili! ~Iz Kranja
4093 X   |               kot ne vem kaj. In če ga razdražite, gospoda, posekal vas bode
4094 XI  |                 Vsaj levo perut sva mu razdrobila, da ne bo mogel odfrčati
4095 III |              nikakor opravljen za boj. Razen meča in ostrog ni bilo videti
4096 VI  |          zelenega kotička, kjer je bil razgled na cesto, tako da so smeli
4097 XII |             najboljše volje. Med živim razgovarjanjem dospelo se je k vznožju
4098 VII |                 da nas motite v važnih razgovorih!" ~"Govorite tedaj!" pritrdil
4099 VIII|                prijateljstvo in v miru razgovorimu. To je moje mnenje! Če pa
4100 III |             tako žensko zame, ki bi me razgrela in razvnela, kakor je razgreta
4101 IX  |        poganjala vse mogoče cvetove po razgretem srcu. ~"Kaj ti je povedalo
4102 III |                doma. Ulegel sem se. Iz razgretih možganov pa ni hotela misel,
4103 VII |                pričnem! Vse še tudi ni razjasnjeno, in še vedno sem prepričan,
4104 III |             pomiril Jurij Ljudevit Gaj razkačene duhove. ~"Prijatelji," izpregovoril
4105 IX  |         ošabnim vedenjem razdražili in razkačili! ~Iz Kranja se je odpeljal
4106 VI  |           navdušenje, ko je Simonovi'c razkazoval različne vratolomne spretnosti
4107 IX  |          kateremu je bila dana prilika razkazovati celo svojo jezdarsko spretnost.
4108 IX  |              je zahvaljeval Leopoldus, razkladajoč namen svojega potovanja
4109 III |        obrnivši se proti Janezu soncu, razkladati z resnim in slovesnim glasom
4110 III |               je koprnela duša. Kar se razklenejo sivi oblaki, in megla se
4111 IX  |             zapustiti zavest od samega razkošja. "S čim sem si pridobil
4112 VIII|              bilo v sencu in pogledu v razkošje. Obilo je bilo sadja, rumenega
4113 III |               sam ne znam, kako si naj razlagam to stvar. Spominjaš se še
4114 VI  |         stresel iz rokava. Zaradi tega razlaganja in teh vednih molitev se
4115 XI  |            dečku na veji, da se je pok razlegal široko naokrog. Ko se je
4116 XI  |         izstrelila samokrese, da se je razlegel pok po ozkem dvorišču. Ko
4117 IX  |               zapalil, ali le-tá se je razletel na drobne kose, ker so bili
4118 VII |             bil s svojo junaško smrtjo razlil nekaj poezije po celi rodbini
4119 III |              in je luč svojih pogledov razlila name, in vse občutke in
4120 V   |              bridkost tistega večera v razljučeno svojo dušo. Kljukec pa je
4121 III |             Vivat Sonce!" ~Takoj se je razljutila vsa četa; izvlekli so meče
4122 II  |          peščeni areni. Jezdeca sta se razločevala po starosti in po obleki
4123 V   |               sebi svetilnici ni moglo razločiti, kdo je navzočen. Čul se
4124 XI  |          gospod Bog ne bode napravljal razločka med grofom in beračem!"
4125 XIV |                  z veliko zgovornostjo razložil zbranim stanovom voljo vladarjevo.
4126 XII |            sklonil koleno v prah - "da razložim, česa je iskal vitez Sonce
4127 VII |            general, "mi takih zadev in razmer ne umemo presojati!" ~"Zategadelj,"
4128 VIII|                poguma, hoditi ob takih razmerah na Turjak!" ~"Sedaj imam
4129 XII |                 ki sredi polja po sapi razmotruje, odkod mu preti nevarnost. ~"
4130 VII |               vitez Sonce! Lasje so mu razmršeni obdajali bledi obraz. Držeč
4131 XII |              gradu!" vzkliknil je knez raznenaden in v duhu je poalgal temeljni
4132 IX  |             konja cesarskim trabantom. Razoglava sta pristopila potem ter
4133 III |           obraz, ki je bil kakor polje razoran! Pridružil se je tedaj s
4134 XI  |          trideset glav. Bralo se mu je razoranem licu, da ga morita strah
4135 I   |                 a ne najmanjši vzrok - razpisala je bila njegova milost deželni
4136 IX  |         stotnik Ljudevit Schönleben je razpostavil po istem tlaku svoje meščančke
4137 XIII|        potrebujem nekaj, kar bi mi kri razpraskalo in srce upijanilo, da se
4138 X   |          gradom po hribu navzdol se je razprostiral tiste čase košat in star
4139 I   |                kakor črn oblak na nebu razprostrl se mu je srd po ošabnem
4140 III |             poljubi prvi sončni žarek; razprostrla je trepalnice in je luč
4141 XII |         tovorno živino. Potem pa so se razpršili na vse štiri vetrove ter
4142 VIII|               veselica je imela namen, razradostiti nadvojvodo Viljema. Dohajal
4143 IV  |             zaklicali so nadušeno vsi. Razrahljalo se je ekscelenci strogo
4144 VII |         Herbarte? Sveta cerkev ima moč razrušiti še trdnejše vezi, nego je
4145 XI  |               in da mu peklenski satan razsaja po krvi. Jaz tega tiča hipoma
4146 V   |              ki naj bi raje spali nego razsajali po gostilnah! Poluglasno
4147 VIII|           gospodje na glavo postavijo! Razsedlaj!" ~Preklinjaje je izginil
4148 VI  |               celo dušo vdan. Tedaj je razsejala po deželi še tisti kriva
4149 III |                tedaj lahko prebodel in razsekal, da ni ukrotil samega sebe. ~
4150 VI  |               so potem ravnali ž njim! Razsekali so ga v drobne kosce in
4151 III |             znal s primerno strogostjo razsojevati, če so zahtevale razmere
4152 IX  |                trg pred škofijo ter ga razstavil ondi v dolgi vrsti. Tudi
4153 XII |               ker mu je Jurij Ljudevit razstrelil ramo, da se mu vidi skoraj
4154 XIII|          trenutek pograbil z rokama po razstreljeni, krvavi glavi in potem izdihnil
4155 IX  |            slabem redu. ~O mraku se je razsvetilo mesto. Vsaka hiša se je
4156 IX  |                Bila je to tako izborna razsvetljava, da trdi letopisec o nji,
4157 IX  |              so mu proti noči slovesno razsvetljavo in s Šmarjetne gore so pokale
4158 IX  |               posamična posebno krasno razsvetljena poslopja ter hvalila različne
4159 IX  |                da se ti bode tako srce raztajalo in da ti bode sama iz ust
4160 X   |                Zasukal je svoj trebuh, raztegnil usta ter kričal: Guardia,
4161 X   |              in v nevarnosti, da te ne raztezajo s kolesom. Vrag vzemi to
4162 XI  |                sladkem spanju še vedno raztezal onemogle ude po umazanih
4163 VIII|            kose težkega škrlata ter ga raztezali po potih in jemali mero,
4164 XII |                  Njega veličestvo bode raztezalo oči, če se bo vse to zvedelo! ~
4165 XII |             priliko opazovati, kako bo raztezaval naš Lobkovic svoj obraz,
4166 III |                mečete sedaj pene kakor raztogočen konj, ki se brez uspeha
4167 XI  |              ji bile od toče, ki časih raztolče zelena polja. Hipoma ji
4168 II  |             prihodnosti. Kdor je učen, raztolmačil si bode marsikaj že iz imena
4169 X   |                obraza! Potem pa sem se raztopil, da me ni zasačila mestna
4170 XI  |                raztrgal, raztrgal, kot raztrga volk belo jagnje! Kaj pa
4171 XI  |              oblačene stene, tu in tam raztrgana streha, vse to je dajalo
4172 X   |              so štiri ženske, v slabih raztrganih oblekah in razuzdanega lica.
4173 X   |           slabih raztrganih oblekah in razuzdanega lica. Tirale so s seboj
4174 III |              zatre pregrešne strasti v razuzdanem mojem srcu, da me prekrsti
4175 V   |               nego ponosni Augustus!" ~Razveselil se je Augustulus dane mu
4176 X   |               v loncih!" ~Precej se je razvilo živo življenje. Eni so kopali
4177 III |               sivi oblaki, in megla se razvleče! Tedaj pa se mi je prikazala
4178 XII |           skoro se je vzdignila ter se razvlekla proti jasnemu nebu. Odprl
4179 XIII|               kar človeku srce in dušo razvname, da gorita kakor slamnata
4180 III |             zame, ki bi me razgrela in razvnela, kakor je razgreta in razvneta
4181 XIII|                to človeku srce in dušo razvnema, ali kaj posebnega to ni!" ~"
4182 VIII|           stiski moji!" ~V hipu je bil razvnet in je govori tako glasno,
4183 III |         razvnela, kakor je razgreta in razvneta ognjena gora, katero sem
4184 XI  |             slugi turjških grofov jezk razvozljal, tako da bode morda vse
4185 XIII|                gotovo, kakor gotovo si razžalil mene, polkovnika Aricago." ~"
4186 II  |                Tudi protonotarju se je razžaril obraz in z vidno zadovoljnostjo
4187 VIII|                bilo sadja, rumenega in rdečega; vejevje se je šibilo pod
4188 XIV |                Ana Rozina na kolena in rdečica ji je čez in čez zalila
4189 XI  |               tudi se je poznalo nekaj rdečih lis po steni in po zemlji.
4190 IX  |              stala gorenjska kmetiča z rdečimi telesniki. Sveta sta poznala
4191 VIII|               noga, tedaj so zapele po rebrih gorjače, da je glasno tleskalo.
4192 VII |            katera še vedno odločuje in rebus nostris! Treba je torej
4193 II  |                 Pristavite še tretje!" reče Schönleben, "in potem se
4194 V   |              si torej rektorja!" ~"Sis rector nostre!" zavpila je družba
4195 VIII|              na kunce, ki so jih obilo redili po vrtnih goricah za knežjim
4196 XIV |               korakal je vrhovni dedni reditelj Henrik Ljudevit grof Thurn
4197 XIV |              palico, znamenje dvornega rediteljstva. Za njim stopal je Herbart
4198 XI  |                sedaj mu je sapa gonila redke bele lase, da so mu plavali
4199 III |              ulicah. Ker so tedaj le o redkih prilikah izvlekli na dan
4200 III |               zaspal, pijani prihodnji redovnik moj!" ~"Tudi sem mislil,
4201 XI  |               tako le malokrat imeli z redovniki opraviti. Dijak Vid pa si
4202 VIII|              življenje! Ali ne govorim redsnice, Videk Ti govori!" ~"To
4203 XI  |             pozabi besede, če se mu je rekla proti časti! Da bi le preveč
4204 XI  |            posebno od vas, ki ste tako rekoč tudi kavalir, senjor capitano!" ~
4205 V   |                plačal sveto mašo očetu rektorju in roko sem mu poljubil
4206 XIII|                prekleti Bihačgrad tu!" renčal je polkovnik. ~Ali Simonovi'
4207 XIII|             verigi, ki si kažeta zobe, renčeč in togoteč se. ~"Prepirata
4208 XI  |                hripav glas: "Kaj vraga renčiš spodaj, prekleta pasja dlaka!" ~
4209 XI  |            krstil nekdaj ob Labi in ob Reni ter so ga poštenjaki častili
4210 XI  |           lazil za nemškimi dekleti ob Renu in Labi - ne zobal bi Jurij
4211 V   |            posteljo sem položil debelo repo, da bode slabovidni dominus
4212 VII |               kakor komet, ki s svojim repom pokriva celo obnebje, da
4213 V   |              zapili moj cekin. Beneške republike stari cekin je to, in sam
4214 VI  |           vicedomstvo v Karnioliji!" ~"Requiescat in pace!" ~"Tolažiti se
4215 X   |              je gledala ter imela tako resast nos, da se je takoj videlo,
4216 VIII|              In ker ne morem živeti od resju po pašnikih, živim ob kupčiji.
4217 III |               Vraga, ali je stvar tako resna? Obečam ti molčati kakor
4218 II  |           Rahel smeh se je prikazal na resnem licu učenega gospoda. ~"
4219 VII |                 zaklical je general. ~"Resnice je, oženjen sem!" odgovoril
4220 XI  |               Nič smešna, santo padre! Resnična in pravična je! Ko bi vam
4221 III |             Janezu soncu, razkladati z resnim in slovesnim glasom nekak
4222 III |              za stalno ter mi vzbudila resno ljubezen. Trdil sem, da
4223 XII |                ga je vendarle osupnila resnost, s katero je Lobkovic vse
4224 III |              Ferrari! A sedaj te z vso resnostjo vprašam, kaj ti je, da sedaj
4225 VIII|           dobro šaliti s tako gosposko reso. Za vse bodi pripravljen,
4226 XII |           mraza ne vročine! Jaz sem pa revček, poleti mi je vroče in pozimi
4227 V   |               izpregovoril ponižno: , ~Reverende, sedaj je zaprto!' - Bog
4228 II  |                baron, "moja vednost je revna, in s teološko sveto vašo
4229 VIII|                ga nima takega v svojem revnem polku. Povej mu tudi, da
4230 XI  |              noč in dan prejoka. To je revščina, pravim vam! Skrita je pa
4231 XI  |           Gospodična, solze radi svoje revščine. Zbrale so se te solze v
4232 X   |               kot ta suha kljuseta, ki rezgečejo tu okrog po grmovju! To
4233 III |               pričel sta konja togotno rezgetati ter se gristi, da so pene
4234 XI  |                tega pobožnega moža, da reši Tomaža Ručigaja peklenskega
4235 V   |            mesarji pobiti pri pretepu, rešil me je Jurij Ljudevit. Hvaležen
4236 XII |                  Da, za tisti trenutek rešila je hladnokrvnost deželnega
4237 VIII|                mu je obupati, da mu ni rešilne misli. ~Vtem je bil prekoračil
4238 XI  |             vse strani. To je prejkone rešilo vitezu življenje. ~"Aricaga,
4239 VI  |           Ljubljano, da počastim svojo rešiteljico, mater predobrega sveta.
4240 XI  |              Postati mu je mogla edina rešitev - edino okno! To je takoj
4241 VIII|              katerem mu ni bilo skoraj rešitve! Da je tičala Ana Rozina
4242 VII |             nič! Dobro! Ali pri svetem rešnjem Telesu vas zagotavljam,
4243 VII |                kakor skrhan nož, ki ne reže niti najmehkejšega lesa
4244 X   |                nalovita. Boljša pečena riba kot nič!" ~Ker mu ni odgovoril
4245 X   |             vodo ter ž njim prežati za ribami, katere mu je priganjal
4246 XIII|                bili smo vsi zdravi kot ribe v vodi in takoj od mize
4247 VII |              nego jo ima ime kardinala Richelieuja!" ~Govoril je ponosno, z
4248 VII |                bila izročena mogočnemu Richelieuju! Postati moram -- kardinal!" ~"
4249 XII |          katerem je predobro vedel, da rije proti njemu kakor krt pod
4250 VII |            tudi knez in kardinal svete rimske cerkve!" ~"Moj Bog, saj
4251 XI  |             njo?' Pogledal me je kakor ris ter treščil z nogo ob tla,
4252 IX  |             Imel je diplomatski, ostro risan obraz, kakor ga je zgodovina
4253 XII |             krt hotel je kenz Lobkovic riti pod zemljo ter prvemu ministru
4254 II  |             črni kodri, ki so se izpod rjavega železa usuvali na rame,
4255 XII |                krenem na Zatičino, kje rje drugi dan semenj in kjer
4256 IX  |               Aricaga svoje jezdece. Z rjovečim glasom jima je zapovedal,
4257 X   |               Denar je zapil, praviš?" rjul je Tinač. Hipoma je skočil
4258 XIII|              da je tisti karlovec, kje rnoč in dan koruzo in suhe češplje
4259 XI  |                srcem sedel je dečak ob rob grajskega jarka ter se zamislil
4260 XII |              bukovjem prepreženo strmo robovje, s kojega se je tedaj, ko
4261 XI  |            Nabrusil bom svoj meč in do ročaja ga potisnem temu hudiču
4262 I   |              prijel Ano Rozino za belo ročico ter dejal glasno: ~"Ekscelenca,
4263 VI  |              Plavček!" odgovoril mu je ročno óni s ceste, "danes ti pa
4264 I   |           zbirali sinovi iz najboljših rodbin pred hišo Janeza Sonca ter
4265 VII |               ter množil slavo mogočne rodbine. ~Dva dni pred cesarjevim
4266 VII |           razlil nekaj poezije po celi rodbini ter ji za dolgo časa zagotovil
4267 VII |              pa so tiste dni zastopali rodbino trije bratje, katerih je
4268 IX  |           katerem so se za sivih časov rodili slavni predniki vaši. Muči
4269 VI  |               sedlu marsikdo, katerega roditelj je s svojo roko sekla po
4270 II  |          nekdaj srčno svojo kri, to je rodnega svojega sina, daroval očetnjavi
4271 IX  |               je Janez Vajkard. Bil je rodnemu bratu tolikadane nevošljiv
4272 VI  |        prestavlja gore in lahko poniža rodove, mnogo mogočnejše od naših
4273 IX  |               kmetič, katerega je bila rodovednost prignala isti dan s pogorja
4274 XIII|           potem na hodniku z bulami in rogovi pokritega. Sami pa so s
4275 I   |             ranarjeva, je kakor nalašč rojena za take šale! Ko se je naveliča,
4276 II  |               božja previdnost vsakemu rojenemu bitju že v ime vlila nekaj
4277 III |                sem slonel in kes mi je rojil po duši. Tedaj, Aricaga,
4278 XI  |               meni je tičalo od mojega rojstva sèm nekaj - kavalirja. Tako
4279 XIV |               naše je tako, da ni samo rojstvo plemenitaštvu izvor, nego
4280 XIII|                 za trenutek pograbil z rokama po razstreljeni, krvavi
4281 XI  |               Tomaž Ručigaj je sekal z rokamo po zraku ter z veliko težavo
4282 III |              da se je pretrgal žametni rokav in da se je pod žametom
4283 VI  |         molitvico, ki jo je stresel iz rokava. Zaradi tega razlaganja
4284 IV  |                ker so še celo nekateri rokodelci premisleka imeli, vzeti
4285 I   |             bili takrat zaničevani, in rokodelčič, ki je šival usnje ali pa
4286 III |              in pretepavati miroljubne rokodelčiče ljubljanske. Včasih je izpremenil
4287 VI  |              svoji opravi. Mesarski in rokodelski pomočniki so se prikazovali
4288 V   |                nekaj zlatov pohlepnemu rokovnjaču v pest. ~"Vprašali ste me,"
4289 X   |         samotnem logu. Bili so to sami rokovnjaški obrazi, katerim se je poznalo
4290 VI  |                imenitni potepuh pričel rokovnjaško svojo obrtnost, s katero
4291 VI  |          dobrega sveta, če mi pomagaš, romal bom k tebi, k očetom jezuitom
4292 VIII|                 kamor zahajajo pobožni romarji? Kaj?" ~Dvignil je obraz
4293 VI  |               ki jo kažejo prosjaki ob romarskih stezah. ~"Vidite, kako moli
4294 VII |               tednov, da ne bode delal ropota!" ~"Nekaj se bode že moralo
4295 IV  |           privreščala težka karosa ter ropotaje in ječaje obstala pred lopo
4296 X   |                je čista kakor jutranja rosa!" ~"Moj Bog, moj Bog! Kar
4297 X   |                in zdaj naj ti lazim po rosnem hribu okrog! Nočem!" ~"Dobro
4298 VI  |              ljubezni, tako da je bilo rosno marsikatero žensko oko,
4299 III |              svoj meč v nožnico ter se rotil na vse kriplje, tako da
4300 VII |              prepir. ulo se je vpitje, rovanje, plazenje ob stenah, žvenket
4301 VI  |            obleko! ~Janez Sonce in Ana Rozian sta končno studi stopila
4302 XII |            trebuhu. "Zunaj zakona tudi rož'ce cvetó, moj dragi, in
4303 XIII|                in na bojnem polju tudi rože cvetó. Ali če te preganja
4304 III |          Končno mu je obstal pogled na roži ob steni in je pretklo nekaj
4305 XI  |               nalila, Marjanica, zlata rožica! Če bi bilo kaj pravice
4306 VII |              kri puščal ter jim stavil rožiče! Zategadelj so morda menili,
4307 V   |         vzgojevališča očetom jezuitom. Rožljaje so pometali svoje meče v
4308 XI  |                da so mu ostroge glasno rožljale. V roki pa je držal samokres
4309 XI  |               hodniku, in čutilo se je rožljanje meča in ostrog. ~"S svojim
4310 XIII|               da se je nam napravljala rožnata zora prd pogledom. Največ
4311 XIII|          zvezda med meglami prikazoval rožnati obrezk gospe s Turjaka,
4312 VIII|          jezuitom in pomoli ondi sveti rožni venec, da bi me gospod Bog
4313 X   |               dan izza gorovja pokazal rožno svoje lice ter poslal prve
4314 III |              je imel Janez Sonce rdečo rožo v svoji roki ter jo časih
4315 XIII|            trije kupo vina). Bil je to rpavi junak in njegovo največje
4316 IX  |                  General Herbart se je rpibližal cesarskemu stolu ter z zgoraj
4317 VIII|                vstal je ter se globoko rpiklonil: "Gospodine, gospodine,
4318 XI  |              se mogli meriti s Tomažem Ručigajem. ~"Sedaj, pravite, da jo
4319 XII |              zlit je iz prave in dobre rude. Če bi le jaz vaše gradove
4320 VI  |            gostov. Ob cesti, malone do Rudnika so se med grmičevje vgnezdile
4321 II  |               migrationibus, culturis, ruinis, per adversos pariter ac
4322 VII |          pivnica v predmestju, kjer se rujejo pijani mesarji in dijaki?!" ~"
4323 XIII|            vidva prepirata in med sabo rujeta? Moja kri ostane hladna
4324 XIII|                se - da dalje govorim - rujnega vinca napili in smo težki
4325 X   |         Ljubljani pa je vse polno samo rumene pšenice, ali mi držimo križem
4326 V   |                 ki se tako rumeni kako rumenjak iz jajca! S čim naj pričnem:
4327 X   |                ter mu obenem spulil to rutico iz žepa (tu je izvlekel
4328 XIII|             obložiti mizo s pijačo, in ruujno vince smo morali piti, da
4329 XIII|               z menoj, in Mustafa paša ruval si je las za lasom iz sive
4330 XII |                se bode sklenila zelena ruša nad menoj!" ~Volk Engelbreht
4331 XIII|              ca, preden je odjezdil na sabljanje turških glav!" ~"Tudi jaz
4332 XI  |             Hipoma ji je izginil zlati sadež in pocepal ji je v trenutku
4333 VIII|            raslo košato drevje, bodisi sadunostno, bodisi samo tako, katero
4334 X   |               da bo črn, kakor so črne saje pod streho!" ~"A v mestu
4335 X   |               nosil še sveti Frančišek Salezijanski. In če mi tvoj gospod Mesec
4336 IX  |       ljubljanskega messta vse trlo od same množice. Pri kraju ob hišah
4337 XIII|        otrpnila roka, da ni mogel niti samokresa od ust vzeti. Prst, ki ga
4338 XIII|           zopte pri mizi in z napetimi samokresi smo se igrali. Tam zadaj
4339 XIII|               svojih dolgih in nabitih samokresih. ~"Nebeška misel je to,"
4340 XII |              za visokega vladarja in s samokresom ga pozdravljajo, kdor se
4341 XIII|                   Zopet so pili vsi iz samokresov. ~"Sedaj hočem še jaz nekaj
4342 XIV |              vzbudila ponižna želja po samostalnosti in mali nezavistnosti! Sicer
4343 X   |               vtaknil svoj nos v dolge samostanske hodnike!" ~Vsi so se čudili. ~"
4344 XI  |              noga, ki ni kazala veliko samostanskega ali meniškega! Ker je nosil
4345 IX  |           mestu, v katero je zavil pri samostanu očetov Diskalceatov (sedanja
4346 XII |             dolu pa je vladala popolna samota. Da se ni strnad oglašal
4347 III |            počasi gor in dol jezdaril. Samotarju se pridruži nekak velikan,
4348 VI  |               in jedi. Skoro je po teh samotnih logih vladalo največje veselje;
4349 V   |              blazino in prijetno se mu sanja o malvazijskem vinu in drugih
4350 XI  |              jo pomedel. Vi si niti ne sanjate, kje tiči ta kurnik! Tam
4351 XI  |                je!" tulil je Ručigaj, "santa trinidad, od žalosti bom
4352 IV  |            dolžnikom svojim." ~S težko sapo je plezal po stopnicah kvišku
4353 II  |        napravil okrog ustnic, nekoliko sarkasten, morda tudi ne! ~Kdo ve?
4354 VIII|         trenutku prebosti ter izročiti satanu, kjer je vam že odkazano
4355 XI  |                  oglasil se je menih s satiričnim glasom, "in vidi se mi,
4356 V   |                obrazu se mu je spustil satirski smehljaj, "hejla! Kaj tako
4357 VI  |            polhov je bilo kot bučel na satju! Morali smo zgodaj trest,
4358 XII |            pred vsemi svetniki bom pri Savi, kjer je v Podveškem robu
4359 XII |                drugo oko in vržem te v Savo, pod Podveškim vrbovjem,
4360 IX  |               zapovedništvom Ljudevita Schönlebna, očeta našega slavnega zgodovinarja.
4361 IX  |             družbi s tem Lokovicem ali Schwarzenbergom! Bog blagoslovi kosilo!
4362 X   |                samo plačilu odtegniti, sdaj ko ni bilo Kljukca doma. "
4363 XII |             gospod! Njegov sin pa tiči sedajle na Turjaškem gradu in Bog
4364 IX  |         samostanu očetov Diskalceatov (sedanja deželna bolnica). Od tega
4365 VII |                obširni vrt, segajoč od sedanje Zvezde do sedanjih Križank,
4366 XIV |               Rešnjega telesa, to je v sedanjem župnem dvorcu tik semenišča.
4367 IX  |                mimo očetov Avguštinov (sedanji frančiškanski samostan),
4368 XII |            branijo mehke blazine, kjer sedé in polne mize, s katerih
4369 VII |                gospodov. ~Pred kaminom sedeči plemenitaši so vstali ter
4370 VI  |               krenil jo je s ceste ter sédel v zeleno travo. ~"Tu se
4371 II  |              zvoniku, je bilo ravnokar sedem odzvonilo, v znamenje, kako
4372 VII |            dasi mu je bilo tedaj komaj sedeminštirideset let, torej še v cvetoči
4373 IX  |              je do grada Turjaškega?Če sedemo v sedlo, smo v dobri uri
4374 IV  |            otroci tik ranarjevih otrok sedeti in čuti, da so ravno to
4375 V   |                Sedimo torej! Caius, ti sedeš k meni na levo; Augustulus,
4376 VII |           poslušala, dvignila sta se s sedežev in sta prvi hip tako zelo
4377 V   |              se tovariši okrog njega. "Sedimo torej! Caius, ti sedeš k
4378 XIII|            Lepši pa so še trenutki, ko sediš v sedlu svojega konja ter
4379 VIII|           kateremu se je morda konj že sedlal, ki naj ga ponese jadrnih
4380 IX  |                hočemo! O polunoči moam sedlati in potem jo odrineva z gospodom
4381 XII |             gospoda s Turjaka sedela v sedlih! ~"Kaj pomenja to, Volk
4382 VI  |                ga nekaj časa imeli pod sedlom. Ali so bili tudi luterani,
4383 IX  |        vladarjev obraz na oknu. ~Okoli sedme ure je pripeljal Aricaga
4384 XIV |          načuditi se vsem lepotam. ~Ob sedmih zjutraj zbrali so se stanovi
4385 XIII|              človeku vsak hip v besedo segajo nepoklicani kričači! Ko
4386 VII |             Velikanski in obširni vrt, segajoč od sedanje Zvezde do sedanjih
4387 XI  |          streho. A še veliko več ga je segnilo na deblu, da ga ni mogel
4388 XI  |             jaz tudi vem, čemu da mora segniti hruški Gospodični sad na
4389 IV  |          sorodstvu! Je tedaj pravično (seie hbiling!). ~Gospod Vicarius
4390 VIII|              koža se ne prodaja na tem sejmu, to je gotovo! Vse drugo
4391 I   |                milost deželni maršalek sejo deželnega odbora in sicer
4392 XIII|           sabljo. Na levo in desno jih sekaš, turške galve in ne meniš
4393 VI  |               roditelj je s svojo roko sekla po blaženem vicedojmu ter
4394 XII |              da bi opazil kje človeško selišče. V nasprotnem bregu čepelo
4395 XI  |                Kdaj so jo pritirali tu sém?" ~"V pozni noči so jo pripeljali,
4396 XIV |             sedanjem župnem dvorcu tik semenišča. Tamkaj so bili dedni dvorni
4397 XII |            Zatičino, kje rje drugi dan semenj in kjer me gospod opat h
4398 II  |              poje naš pesnik: ~Omnibus semper placuisse res est~Plena
4399 VI  |               ter si poiskala na bregu senčnat prostor pod visokimi, starimi
4400 XII |         Napravil si je bil ležišče pod senčnatim drevesom ter privezal konja
4401 VIII|            samo tako, katero je bilo v sencu in pogledu v razkošje. Obilo
4402 X   |                še dosti takih?" ~"Cela senožet se jih pase! In pastir je
4403 XII |            ozidja, krene četa po mehki senožeti proti Ljubljanici, kjer
4404 XIII|               vam pravim: vidite, tako seo ženske, take so vse ženske!
4405 II  |      tracijskega, ki že toliko sto let sesa kri iz matere Evrope ter
4406 XI  |               veliko zadovoljnostjo je sesal dobro vonjavo vase, ki je
4407 XIII|              ko smo mi vsi še v zibeli sesali mleko! Za njim pa smo pritiskali
4408 II  |          premišljuje potem, kako bi se sestavile besede iz črk, katere so
4409 XI  |             ozidja po stezi bolj proti severu, prihitel je jima naproti
4410 XI  |              obleko, ki mu je na srečo sezala do pete, tako da se je skrivala
4411 VII |              na Novem trgu v Ljubljani sezidali. Velikanski in obširni vrt,
4412 V   |          katerim smo se bili že poprej seznanili v lopi deželnega dvorca.
4413 IX  |               da ga bodo kje na grmadi sežgali!" ~Prekrižala sta se oba
4414 X   |               potem častitljivi očetje sežigali na ljubljanskem trgu in
4415 XII |            širno barje in na hribe, ki sga obkrožujejo v ozadju. ~Njegovo
4416 XII |              saj toliko imate vendar v shrambah turjaških, da se bodemo
4417 XI  |              bil je dobro spravljen in shranjen brez čuvaja in brez železnih
4418 IX  |             die Augen der Zuschauer an sich, zumal der Fremden und Ausländer!"
4419 IV  |          odvzame. ~Gospod Janez France Sigesdorf: Ne vem, kaj bi o tej stvari
4420 II  |               makov cvet. Iz oči pa je sijal govorniku svit navdušenja
4421 III |              po ulici. Luna je čarobno sijala. Tudi meni se je vsilila
4422 VII |             odgovoril: "Upam, da mi že sije! A vi tam pri Turkih ne
4423 IV  |            Ljudevit, "in zopet naj nam sijejo žarki vaše ljubezni!" ~"
4424 V   |        pijanosti morda na vse pozabil. Siknila mu je kletvica izmed zob.
4425 VII |         prostor, kjer mirujeta pest in sila, kjer je odkazano duhu širno
4426 I   |        Turčinov. ~V mestu je zavladala silna razburjenost, posebno plemenitaška
4427 XI  |              je obstal pod hruško in v silnem srdu škripal z zobmi. ~"
4428 XI  |          klobukom na glavi in z dolgim silnim mečem ob strani. Ž njim
4429 IV  |            Juriju Ljudevitu, ki je bil silovito ošaben ter nadležen meščanstvu
4430 III |      ljubljanske. Včasih je izpremenil simpatije ter je potem v družbi z
4431 I   |                ženina, če se ne oglasi sinek kakega zaničevanega ranarja,
4432 V   |              kako je kaj z moje sestre sinom. Prav močno ga je pohvalil
4433 XIII|         Sramota za deželo, da ima take sinove! Vidva pa sta mi vrla vinska
4434 VIII|                Krščanski ljudje, dajte siromaku kaj daru, v imenu Kristusovem,
4435 VIII|              je napravljala vtis bede, siromaščine in zapuščenja, prav kakor
4436 VIII|               sta vitez Sonce in njega siromašni spremljevalec stoila na
4437 X   |          pripodili tu sèm z zeleno ono sirotko?" ~Tu je temno pogledal
4438 V   |         Izvolimo si torej rektorja!" ~"Sis rector nostre!" zavpila
4439 X   |        volovsko četrt in še nista bila sita! Naj gresta v hudičevem
4440 XIII|          gospodu in baronu Jankovi'cu, sivemu sokolu!" ~Zopet so pili
4441 XIII|                dostavila: 'Džaur si, a sivh las nimaš,k kakor jih ima
4442 X   |              in Mihač se je zagledal v sivo nebo. "Denarja nimam! Izgubil
4443 XI  |               prihitel je jima naproti sivolas starec. Za njim se je trla
4444 XIII|                bode pijanosti iz njega skadila! Odložita meče vstran in
4445 II  |         konjevem trebuhu. Tik njega je skakal velik kodrast pes ter se
4446 II  |               v mogočni, v nebo kipeči skalini!" ~Ničesar mu ni odgovoril
4447 VIII|              bi se mu konj prevrnil po skalnatih potih in da bi si ta bastard
4448 X   |              sèm, kjer ni drugega nego skalovje in voda! No, pa bodeva že
4449 IV  |                Engelbreht, če se mu je skazovala ljubezen. In tudi prilizavanje
4450 VII |          odkazano duhu širno polje, da skazuje kakor kraljev lev svoje
4451 V   |               gospodom, ki ti za danes skažejo milost. V prihodnje pa pazi,
4452 V   |                hudobnem telesu! Ali mu skažemo milost, confratres?" ~"Damus
4453 X   |                naložil deset težkih in skelečih udarcev, da se je Mihaču
4454 III |               in povsod me je peklo in skelelo, ker globoko tičim v pregrehah!
4455 XII |           omedleti. Naš glvar je torej skesanega lica zdrknil s sedla ter
4456 XII |               je čulo naravno, iz srca skesanemu grešniku kipeče! Vtis na
4457 XI  |            Odpuščeno vam bo vse, če se skesano spoveste, capitano. Čemu
4458 XI  |          trebuh. Potem pa naj sam drva sklada na dnu pekla v peklenski
4459 X   |         Surovost in brezbožnost sta se skladno združevali na teh obrazih;
4460 XI  |           drvarnico in naj jih zloži v skladovnico, da bomo pozimi imeli kaj
4461 XI  |           Marijanica ter postavi polno skledo na mizo. ~"Dobra je ta!"
4462 XII |                do trenutka, ko se bode sklenila zelena ruša nad menoj!" ~
4463 II  |            vitez, kar bi bil morda kdo sklepal po drugi opravi. Snel je
4464 IV  |                ne odločuje ter ne more sklepov izpremeniti!" ~"In vendar
4465 VIII|                kamniti klopi je čepela sključena, grbasta oseba, ki je bila
4466 VI  |           požrli, iz česar bi se smelo sklpati, da jedo gogovo tudi surovo
4467 XII |               in prav močno že želimo, skočiti s sedla ter si odpočiti
4468 II  |         napravljal pes Seladon mogočne skoke ter glasno lajal. Mladi
4469 XII |             belo lice.  "Ha, ha, smo v skopcu in ne znamo ne naprej ne
4470 XIII|         Mostaru. Ondi podkupim starega skopljenca, drugim pa posabljam glave!
4471 VI  |             tolaži v sveti večnosti! - skoprnel je v pravičnem srdu, pograbil
4472 XIV |              prestolom. Dotični ogovor skoval je bil Volk Engelbreht,
4473 V   |               bodete ničesar hudobnega skovala, ker potem bi videl rajši,
4474 VII |               bila spredena vsaka nit, skovano vsako kolesce! In sedaj
4475 III |           Tvoji dobri prijatelji smo v skrbeh in kaj naj počnemo, če te
4476 VI  |               kako ti vendar milostivo skrbiš za nas pregrešne svoje otroke!" ~"
4477 VII |          münsterberški, pečal z malimi skrbmi Janeza Sonca ali njegovega
4478 VII |              je pa knez Lobkovic kakor skrhan nož, ki ne reže niti najmehkejšega
4479 XI  |             bilo, če mi poveš, kam naj skrijem tisto mlado žensko. Ni li
4480 VI  |              je tako globoko, da bi se skril šenklavški zvonik v njem.
4481 II  |             licu protonotarja ni ostal skrit mladeniču. Ohladivši se
4482 XI  |               je revščina, pravim vam! Skrita je pa že tako, da je ne
4483 VII |           krasno ženico ter jo zaprl v skrite sobane našega grada? To
4484 II  |               njegovi visoki volji kaj skritega ostane, ostalo nam bode
4485 VI  |                je časih pripovedovalo, skritih mokrih in ostudnih ječ po
4486 V   |                svoj obraz? No pa ga le skrivaj, saj te dobro poznam. Ko
4487 XI  |          sezala do pete, tako da se je skrivala pod njo noga, ki ni kazala
4488 VI  |           Turjačani po svojih gradovih skrivali ljuljko troseče predikante.
4489 V   |             smehljaj, "hejla! Kaj tako skrivaš svoj obraz? No pa ga le
4490 VII |              katerem se je v istini na skrivnem že pripovedovalo, da se
4491 VIII|           rumenih benečanov - v svojih skrivnjah jih imate dokaj in plesnivih! -
4492 II  |               pa vendar menim, da so v skrivnostih ustvarjenega sveta, ki so
4493 V   |            moja mater dolorosa v roke, skrivoma in tako naglo, da ničesar
4494 VI  |            kriva vera, katero je satan skuhal v Nemcih. Po gradovih kranjskih
4495 V   |                mi Plaute, in kaj ti je skuhala tvoja zakonska družica?" ~
4496 X   |               se je Nacón. "Sedaj bode skuhana južina in z nami bodeta
4497 X   |               lačen, vsi bodo lačni, a skuhati jim kaj nimam! Vzel je denar,
4498 IX  |                eno roko, z drugo pa je skukal pet vatlov dolgo sulico
4499 I   |               Ano Rozino. Vse mesto je skupaj vrelo. In res je prišel
4500 X   |       prikazoval se mu je sam satan in skupno sta kovala tiste grozne
4501 XI  |          pritrdil je menih, "mnogo ste skusili, senjor, in menil bi človek,
4502 V   |             vidi, ima nekoga, kateremu skuša izmolsti kaj žvenketajočega!" ~"
4503 III |               sta bila izvrstna borca. Skušala sta prekaniti eden drugega,
4504 IX  |               odlikoval s srčnostjo in skušenostjo. ~Kompanije kranjskega viteštva