Part

4505 X   |                hodite po nepotrebnem v skušnjavo!" ~"Moja stvar je pravična
4506 X   |               otrple ude ter bili prav slabe volje. ~"Cela stvar mi ni
4507 X   |         navzlic temu so napravljale še slabejši in odurnejši vtis. ~"Bodem
4508 IX  |                 dasi se je streljalo v slabem redu. ~O mraku se je razsvetilo
4509 XI  |                je vpil neprestano in s slabimi pogledom premeril sedaj
4510 II  |                vedno postaviti v sredo slabotnega človeštva tistega zlatega
4511 V   |           položil debelo repo, da bode slabovidni dominus praefectus, če dolgi
4512 II  |                pa je, da bi bilo potem slabše na zemlji! Mnogo zlata,
4513 XIV |               so z lepo ubranim petjem sladili cesarju obed. ~Druga gospoda
4514 VIII|              turjaška, ne boš je popil sladke vode, če Kljukec noče! Ti
4515 XI  |                Ručigaja, ki je kakor v sladkem spanju še vedno raztezal
4516 XIII|                tisto, da pijmo v slavo sladkemu telesu krasne ženske!" ~
4517 VI  |           revež, ki je moral pleati po sladki piščalki nežne Ane rozine,
4518 XIII|              razvname, da gorita kakor slamnata streha, na katero je vrgel
4519 XII |               in dim se je vzdigoval s slamnatih streh - ali te so bile preoddaljene
4520 XI  |                cepal zlati njen sad na slamnato streho. A še veliko več
4521 XI  |              umiril in grčaje legel na slamo tik ulice. Naša znanca sta
4522 VII |                da se je mene polastila slast obiskati za trenutek grad
4523 VI  |              ni upravičeno v zgodovini slavne naše stolice. ~Že za naše
4524 IX  |       življenje že tako prenapolnili s slavnimi deli, da nimate skoro mesta
4525 X   |              svojih postopačev, da naj sledita za njima. ~"Vohajta za nima
4526 VI  |               ostala je kakor je bila, slepa, poniževlna pokorščina zakonskih
4527 V   |                nemške godlje, s katero slepariš za naš dobri in pošteni
4528 VI  |               lepe zakonske žene svoje slepe može v taki pokorščini,
4529 XI  |         peklenski satan me je udaril s slepoto, da sem videl nekaj, kar
4530 XIII|         kolenih ter ji govoril, da sem slišal v Bihačgradu o njeni krasoti
4531 III |            ničesar ne vidi, ničesar ne sliši, ki noč in dan spi kot polh
4532 XI  |             hotel, ki pa nima v svojem slogu nikake harmonije. ~Nikjer
4533 VII |              je pokazal v kot, kjer so sloneli trije meči -- "tudi brez
4534 XI  |          spominov! Na grajskem zidu je slonelo nekaj topičev, ki so melahnolično
4535 VIII|              kje je! In midva še tukaj sloniva ter trativa dragi čas! Popelji
4536 IX  |   klarisinjskega in od tam po sedanjih Slonovih ulicah mimo očetov Avguštinov (
4537 IV  |           deželne očete. A Ta zapisnik slove. ~"Njegova milost, gospod
4538 IX  |                besede. Mož je bil zelo sloveč, kakor pravi naš letopisec,
4539 I   |               do bogastva. Ta ranar je slovel zaradi svojega bogastva,
4540 IX  |          Henrik Apfaltrer, ima, ki nam Slovencem še sedaj časih v kosteh
4541 VII |                Turjačanov, o katerem v Slovencih malone ni sluha ne duha!
4542 VI  |         precejšen prostor v pravljicah slovenskega našega naroda. ~Ko je bil
4543 IX  |           Cesare!" hitel je óni, ki je slovenščino tudi za silo lomil. ~"Kje
4544 XIV |               kjer se je takoj pričela slovesna božja služba. Po dokončanem
4545 III |                 razkladati z resnim in slovesnim glasom nekak manifest, s
4546 IX  |               katerim so se zaključile slovesnosti cesarjevega vhoda. - ~Samo
4547 II  |                roko mlademu tovarišu v slovo; le-tá jo spoštljivo poljubi. ~"
4548 VIII|          Najbolje bo, če se o stvari v složnosti, prijateljstvo in v miru
4549 I   |       deželnega odbora in sicer zaradi slučaja, kateri je v tistih časih
4550 VII |               pa sem se moral z vašimi slugami, ki ne vedo, kako se je
4551 V   |                 Prešinila ga je nekaka slutnja, in bilo mu je tesno pr
4552 XII |           jezikom sekal po zvestih nam služabnikih. Takoj ga tudi kaznujemo
4553 IX  |                veri in pobožnim njenim služabnikom! ~Proti štirim se je prikazala
4554 XI  |               olehčate ter se spoveste služabniku božjemu." ~"Res je, duhovni
4555 XIV |               ter z znaki svoje visoke službe vzbujali občno pozornost.
4556 X   |            grad hoče, in dobro mu bode služilo oboje.!" ~"Kam hoče! Na
4557 II  |             povsod in ob vsaki priliki služiti svoji domovini; njej ima
4558 IX  |              je Kljukec znova. "Kje že služiš? " ~"Pri Turjačanu. Jurij
4559 XIV |             miza, ali pri nji sedel je sm Leopoldus, in dedni dvorniki
4560 XIII|            mavrica od vseh bolečin. Od smeha smo hoteli popokati mi in
4561 IX  |            papeževi nuncijih! Z rahlim smehljajem je obstal pred cesarjevim
4562 X   |                je prodana!" ~Z glasnim smehom so pozdravljali tovariši
4563 V   |            le-tá zvrnil po trdih tleh. Smejaje so se zmuznili dijaki mimo
4564 I   |               pot! In meščanstvo se je smejalo. A smejanje se je izpremenilo
4565 I   |            meščanstvo se je smejalo. A smejanje se je izpremenilo v strmenje,
4566 VI  |                obmolknil óni na bregu; smejavce pa je imel kruljavec na
4567 VI  |                in pace!" ~"Tolažiti se smemo, da ga je vseoljni Bog gotovo
4568 XI  |         priletel ravno na kup gnoja in smeti, ki se je že od nekdaj ondi
4569 X   |                Ob tem krasnem dnevu ne smeva rok križem držati! Vidiš
4570 III |          kirasirji - za Boga je bil to smešen prizor, in njega milosti
4571 VI  |               bil smešna prikazen; ali smešnost vtisa je poviševala okoliščina,
4572 XI  |         Ručigaj za njo: ~"Naj se ti ne smili zabela in ne piščeta v kurniku!
4573 XI  |                  odgovoril je vitez in smilil se mu je ubogi pastir, ki
4574 IX  |                vanj natlačili preobilo smodnika. Tak droben kosec je trenil
4575 XIII|               sedaj pijemo in d izpite smokrese izstrelimo potem. Vsak si
4576 X   |           goreti, da jih niso polili s smolo! Vidite, tako je branil
4577 XIII|                sami nsimo vedeli, kdaj smov vanj prišli. Oj prijatelja,
4578 XI  |          kadilo in po peklenskem ognju smrdelo!" ~"Sem že tudi nekaj bral
4579 V   |             telo, da je bil dolg kakor smreka. Ko ga je hotel Plavec s
4580 VI  |          segala gošča do ceste. Visoke smreke so stale po bregu, in pod
4581 VI  |                kakor bi sedela na prvi smreki tik ceste. ~"Strah me je!"
4582 XII |                okrog sebe. Sedel je na smrekovem štoru in štel denar, pri
4583 XII |          drevesom ter privezal konja k smrekovemu vršiču. ~"Ali ni tu naj
4584 X   |              velikim krohotom obesi na smrekovo vejo. "Radoveden sem, bode
4585 XI  |               za njo, da se mu polajša smrtna ura. Zadel sem ga jaz, ker
4586 XI  |            Vajkard. Tako vestno sem mu snažil orožje in konja. In še tako
4587 XI  |               raztrgano obleko kradete snco predragega mojega drevesa.'
4588 V   |               ostanejo, kar spijó, kar snedó!" ~Vstal je, opazoval nekaj
4589 X   |               kuhala, če že naprej vse sneste in požrete! jezila se je
4590 III |            segal z roko. Kdor je mogel sneti svoje pokrivalo, snel ga
4591 IX  |              tisti. Kaj bi bilo, če se snideva danes zvečer tam v pivnici?
4592 IX  |               gradu. Da se tedaj skoro snidmeo na Turjaku! Do tedaj vas
4593 XI  |               pokazati in vpričo njega snubiti za njo, da se mu polajša
4594 V   |          spoznala družba. Tudi je bila soba že prenapolnjena z dimom;
4595 XII |         zboljejo oves tuji konji in po sobah se šopirijo tuje osebe.
4596 VIII|                Rozina nekje v skrivnih sobanah na Turjaku, o tem ni mogel
4597 VII |           ženico ter jo zaprl v skrite sobane našega grada? To so slabi
4598 XI  |            sedaj gori v veliki grajski sobani na steni!" ~"Res je," pritrdil
4599 VI  |           svoje otroke!" ~"Spi lahko v sobici pri vratih," šepnila je
4600 VIII|            Tako je govoril sam sebi. ~"Sočno je to turjaško sadje, to
4601 VI  |                 vprašala je Ana Rozina sočutno. Pobožni tujec je bil v
4602 VI  |       poklicali hrvaško konjico, da bi sodelovala pri cesarski slavnosti.
4603 XII |              Turjak, ondi hočemo dalje soditi!" ~Govoreč pognal je cesar
4604 VII |               vicedomu ali pri mestnem sodniku! Naj vam sodi 'forum nobilium'
4605 XI  |           Tomaž Ručigaj spil še toliko sodov sladkega vina, kolikorkrat
4606 XI  |               spraznil, majoliko, in v sodu se pozna. Ne vem, naj li
4607 VI  |               jo brez logične težave v soglasje spravljali z dolgo sulico
4608 X   |             tlačila vam bom pa blato v sok, če mi vse požrete, lačni
4609 X   |          beseda. ~"Kazalo je, da ne bo soka, a sedaj kaže, da bo pečenka!
4610 XI  |              kričali. Nekoliko kavk in sokolov zbialo se je po zraku, a
4611 XIII|              baronu Jankovi'cu, sivemu sokolu!" ~Zopet so pili vsi iz
4612 II  |             vam teče vir preroštva?" ~"Sol de lupo! Pobil bode osebno
4613 II  |                 Vivat Leopoldus! Duplo sole! Na njegovi duši se žarita
4614 XI  |              To jaz vem, ker marsikako solzo prejokale so krasne oči
4615 V   |           katerimi je vznemirjal svoje someščane. ~"Nikar se ne šaliti! Povej
4616 XII |             bodete hudiča gledalai!" ~"Sončev konj je tukaj," vprašal
4617 II  |             njegovi duši se žarita dve sonci, svetu v strmenje! Prvo
4618 I   |             Ali naš vitez se je ta čas sončil v ljubezni mlade soproge
4619 XIII|         hladnem, temnem grobu, nego na sončnati zemlji, kjer je tako prijetno
4620 XIII|           največji temi gledali svetle sončne žarke!" ~"Je li to vse,"
4621 VIII|          Turjaku, o tem ni mogel vitez Sonec dvojiti. Besede, katere
4622 X   |             kakor bojazljiv zajec njen soprog v grmovju! Ne vem, čemu
4623 VII |               naklepih. Kneginja, moja soproga, je bolehna, in njeno življenje
4624 XIV |                Janezu Soncu in njegovi soprogi. In ko je visoki vladar
4625 VII |                slaba šala slabih vaših sorodnikov!" ~"Tudi Turjaškega gradu
4626 VII |               ali njegovega ranarskega sorodništva!" ~"In vendar bi vas prosil,
4627 VII |         zakonom ste stopili v različno sorodstvo! Znano pa je, da preprosto
4628 IV  |               rabelj sta si v bližnjem sorodstvu! Je tedaj pravično (seie
4629 XIV |           izpraznili so svoje puške. V sosednji sobi igrali so godci med
4630 IX  |                spremstvo, ki je bilo v soteski zaostalo. Taki gospodje
4631 I   |              bil tale! Deželnih stanov soud vitez Janez Sonce se je
4632 I   |             Zagledavši deželnih stanov souda, pobrzdal je Volk Engelbreht
4633 I   |               izvršuje ostra kazen nad soudom človeške družbe! Ni ga imel
4634 XII |          nakopal, če povem resnico, in sovje življenje stavljam si v
4635 VII |                brušeni meč, da seka po sovragih; onega je zopet poklical
4636 III |             srcu sta mu divjala srd in sovraštvo. Čutivši, da soncu ne more
4637 VIII|             seboj človeka, katerega je sovražil z vsemi močmi strastne svoje
4638 VI  |                gradovih." ~"Dasi so ga sovražili, niso ga vendar usmrtili
4639 III |                žival, da se gospodarja sovražita: pričel sta konja togotno
4640 XI  |              bilo obloženo za trenutek sovražnega napada. ~Ko sta vitez in
4641 XI  |            vina, kolikorkrat je stal v sovražnem ognju, oj, potem bi imel
4642 IX  |               ptomci, ki so sedaj tako sovražni sveti veri in pobožnim njenim
4643 XI  |            kričal je Aricaga, "če tiči sovražnik v gradu, potegnimo sablje
4644 X   |            jame, kamor so metali svoje sovražnike, da niso nikdar več gledali
4645 II  |         ravnokar hotel planiti v tolpo sovražnikov, v najhujše klanje! Pod
4646 V   |                dolgi svoj nos vtakne v spalnico, menil, da je to Quintus,
4647 VIII|                  smejal se je oni, "da spametujete. Nož bom položil tu sèm
4648 XII |            Veličestvo! In jemalo mi je spanje v marsikateri noči!" ~"In
4649 VIII|                 Bolje bi bilo, da leže spat njegova ekscelenca in da
4650 XII |          Kljukec, "ali češ zaspati ter spati tolikočasa, da se prebudiš
4651 VI  |                napravil torej peko ter spekel dva velika hleba ovsenjaka.
4652 V   |        dobrinah! Ha, ha!" ~Dobro si ga speljal, Augustule," pohvalil ga
4653 X   |                vi dobro veste, kako jo speljem s soljo in kruhom vstran,
4654 III |               meč ob meč. Konja sta se spenjala, tolkla ob tla s kopiti,
4655 V   |              se pije s pametjo, kar se spije, in z zavednostjo zauživa,
4656 XI  |              kupico vina, da jo v miru spijete vsak dan. Nehvaležni so
4657 XII |            vzglavje svoje postelje, da spijo na njih kakor koklja na
4658 V   |              ki na dolgu ostanejo, kar spijó, kar snedó!" ~Vstal je,
4659 V   |                in koliko vina se je že spilo zanj. Sedaj je v mojih rokah,
4660 XI  |             tatovi bi bili brez težave splezali na ozidje ter ž njega o
4661 XI  |            rumenih, in najbolje bo, če splezam po nje, da jih ne ogloje
4662 VI  |               tega čudnega radovedneža splošen smeh; kjerkoli je mimo krevsal,
4663 VI  |              Ljubljano. ~Nastalo pa je splošno navdušenje, ko je Simonovi'
4664 XI  |              odsekali kos kruha ter ga spodili potem na dvorišče ali pred
4665 XI  |                Ljudevita, ki Turjačane spodjeda ter jim manjša imetje? He,
4666 XII |             Turjaškemu gradu. ~Tako je spodletel Venclu Lobkovicu prvi naskok,
4667 IX  |              ni kazila čez mero debela spodnja ustnica, katero še danes
4668 XII |               Habsburžana silno debele spodnje ustnice, katere so se mu
4669 VI  |                visokemu gospodu niti v spodobnost štelo! Množica je tedaj
4670 XIV |                dospeli moji gostovi!" ~Spogledali so se gospodje naokrog in
4671 XII |                me je opominjal, naj se spokorim! Poslušal ga nisem, Velčestvo,
4672 VI  |                zopet belo mesto. Moški spol je sicer trdil, da je junak
4673 IX  |                 obiskati ta starodavni spomenik starodavne vaše obitelji!
4674 X   |               Turjaški grad je slabega spomina pred Bogom!" tarnal je Vid. "
4675 IV  |                Jurij Ljudevit krotko, "spominjajte se nas, ko bodete sodili
4676 X   |          posreči pot na grad Turjaški, spominjal se te bodem, da ati ne bode
4677 XI  |              sladkega sadja, da se boš spominjala, koliko dobrega bi lahko
4678 XII |             nož, in vsi so še predobro spominjali, kako je bil s tem nožem
4679 XIII|             Naša pa je dolžnost, da se spominjamo nesrečne duše. Pater noster!" ~
4680 XI  |            bogastvu Turjačanov le malo spominov! Na grajskem zidu je slonelo
4681 III |                v sanjah, bila je kakor spomlad sama, ki je najkrasnejša
4682 XIII|          bodeta časa dovolj. Ali danes spomnimo se na kaj takega, kar bi
4683 II  |              neolikani vzdihovali še v sponah vraže in teme. ~Smehljaj
4684 III |           staknil, kakor vidim! Ali to sporočim Janez Vajkardu Valvazorju
4685 XIV |        pristopil je Volk Engelbreht. ~"Sporočite še enkrat visokim stanovom,"
4686 XII |           Vašemu Veličestvu skrbeti za sposobnega naslednika!" ~Prebledel
4687 IV  |          nasledki in da se utrdi dobra sposobnost med gospodi in deželani,
4688 XII |           danes - ~Ravno v tistem hipu spotaknil se mu je konj ob kamen sredi
4689 VIII|              si poiščete še pred nočjo spovednika, če vam je ljuba sreča večnega
4690 XI  |               dejal: Spoved je zadnja! Spovejte se takrat, kadar vam tiči
4691 VIII|                 ta bo odpiral usta, ko spozna pobožnega romarčka, ki ga
4692 II  |               zbor drugih rodov, da jo spoznajo in po spoznanju časté. Kaj
4693 II  |            rodov, da jo spoznajo in po spoznanju časté. Kaj je sedaj Carniolia?
4694 II  |             tovarišu v slovo; le-tá jo spoštljivo poljubi. ~"Hvala vam, velečastiti,"
4695 II  |          duhovnika ter z veliko, vdano spoštljivostjo obračal proti njemu svoj
4696 II  |               je silil človek "miru in sprave" na dan! ~Ta "orjak" je
4697 XIII|         Aricaga, in ne tuli ves čas in spravi svoj meč, ki si ga danes
4698 X   |            družbo, s katero ga je bila spravila v dotiko bridka usoda. Občutil
4699 XII |               so torej vsi ter pokonro spravili tisto malo borov, ki so
4700 VII |     premilostivi in mogočni gospod, da spravite moje orožje. Mi vsi trije
4701 XI  |        pripeljejo in glej, da jo varno spraviš v Lutrov zaboj! Tudi na
4702 XI  |              zraku ter z veliko težavo spravljal besede iz grla. Pri tem
4703 VI  |              logične težave v soglasje spravljali z dolgo sulico in tigrasto
4704 XI  |           ravno svetlobo, bil je dobro spravljen in shranjen brez čuvaja
4705 XI  |              besed!" ~"Enkrat si jo že spraznil, majoliko, in v sodu se
4706 VII |              in tolklo, dokler ni bila spredena vsaka nit, skovano vsako
4707 XI  |           poslušal vsako besedo, ki jo spregovoré odrasli možje. Ni li to
4708 XI  |                vam bo všeč, sveti oče, spregovorili bomo katero o davno preteklih
4709 XI  |              morda po nebeških višavah sprehajala ter uživala božjo milost.
4710 VI  |          kakršna je mati postala! ~Med sprehajalce so se silili dijaki ter
4711 VI  |            kmalu vse mrgolelo pražnjih sprehajalcev. Hišni očetje so vodili
4712 XI  |                vsekdar, kakor bi se mi sprehajalo žareče železo po starem
4713 X   |               suhi, da se po njih laže sprehajaš nego po beli cesti!" ~"In
4714 VIII|               cesar Leopoldus hodil na sprehode v ta vrt. In bolj poučeni
4715 XIV |         pokloniti vladarju. Z milostjo sprejela se je ta prošnja. v dolgo
4716 IX  |             polk. Tolpe ob cesti so ga sprejele z vzkliki strmenja. Bili
4717 IX  |               vdnaostjo in pobožnostjo sprejeli. Prihitej je sam Janez Vajkard
4718 IV  |              imajo vsi sprejeti ali za sprejem oglašeni deželni, kateri
4719 IX  |               mesto v najnovejšem času sprejemalo svojega vladarja, ne bode
4720 IX  |                na Kranjsko. - ~Tako po sprejemu je odrinil volk Engelbreht
4721 VI  |               hoče sam Volk Engelbreht sprejete in pozdraviti pri vhodu.
4722 IX  |          njegova volja, da ga slovesno sprejmejo na polju pred mestom. Sedaj
4723 IX  |                nikakor ni pripravljeno sprejti Vašega Veličanstva!" ~"Nič
4724 XIV |               svetli ta sprevod ter ga spremil v katedralo, kjer se je
4725 XII |             cesar nosi zlato obleko in spremlja ga cela armada, če se prikaže
4726 VI  |                ravno stal kakor sveča. Spremljeval je tega čudnega radovedneža
4727 XI  |            vitez Sonce s svojim mladim spremljevalcem po slabi stezi korakal navzgor.
4728 VIII|               Sonce in njega siromašni spremljevalec stoila na vrt, trudili so
4729 XI  |              sta vitez in mladi njegov spremnik zavila okrog ozidja po stezi
4730 III |              hčerki tam zgoraj! Bil je spreten pretepač in v največje veselje
4731 XII |               nepričakovano, da je bil spretni diplomat v tem slučaju popolnoma
4732 IX  |       razkazovati celo svojo jezdarsko spretnost. Iz mesta je bil prijezdil
4733 VI  |         razkazoval različne vratolomne spretnosti pri jezdenju. Med največjim
4734 X   |              Potem mu je pa še z večjo spretnostjo naložil deset težkih in
4735 III |             kri po žilah!" ~Aricaga je sprevidel, da se mu ni šaliti. Prihrumeli
4736 X   |            mislil sem si ter mu obenem spulil to rutico iz žepa (tu je
4737 VII |                hlapce, ki so ga tu sèm spustili. Ti zajci! ~Vprašam vas
4738 III |            kakor osli nad mrtvega leva spuščate se vsi na enega! No, lahko
4739 VII |              izbirljivo pri šalah! Vse sr bode pokazalo, samo čakati
4740 IX  |             mnogo izmed njih je kazalo srage, katere so si bili pridobili
4741 VI  |             sem po njegovem gradu še v srajčici letal, ukradli so me ter
4742 VIII|               in ne plačati! Čakaj, ti sraka turjaška, ne boš je popil
4743 XI  |            bodi že pametna kdaj in kaj sram te naj bo, če si pri tujih
4744 XIV |          zalila zorno lice. V ti svoji sramežljivosti in tesnobi bila je krasnejša
4745 XIII|            najhujšega strupa nasrkalo. Sramota za deželo, da ima take sinove!
4746 XII |              na smrtni postelji bom se sramoval, da sem na Turjaškem gradu
4747 X   |                grmovju! To so nas roke srbele! Po cesti so neprestano
4748 XI  |             hipoma spoznam, če ga polt srbi. Saj ni bil takrat prvič
4749 XI  |               kakor bi spal. A njegova srčna kri pojila je tedaj rušo
4750 VII |                ter vzel njegovemu duhu srčnost in ponos. ~"e se vam godi
4751 IX  |              nemški vojski odlikoval s srčnostjo in skušenostjo. ~Kompanije
4752 XIII|                tovarišijo pri mizi. Od srda tresla se mu je roka in
4753 V   |                žlice, moje nože!" ~Ves srdit je planil proti onemu, ki
4754 X   |            tistimi debelimi zlatimi in srebrnimi žilami, kot jih je imel
4755 X   |            gotovo ne bodo prinesli vse srebrnine domov, če jim ostanem na
4756 VI  |             nasproti hrvaški vojski. V srebro in zlato so bili opravljeni
4757 XII |         gospodu nazaj! To je, če se še srečava! Odrinite!" ~V hišu so pospravili
4758 XIII|              preživel z Zulejko krsne, srečne dneve, in danes vam pravim:
4759 XIV |            največjo zadovoljnost. Tako srečnega kakor danes čutili se nismo
4760 IV  |       posvarjeni in drugega nič! Oj ti srečni stari kranjskonemški časi! ~
4761 XI  |          zmešnjavi tičal je kot nekako središče gospoda Jurija Ljudevita
4762 XIII|           Jurij Ljudevit zadnje kaplje srkal iz cevi, zasukal se mu je
4763 VI  |                 katerega so poviševale srpi pogled in dolge brke pod
4764 X   |             taka, kakor da imaš v sebi sršenovo gnezdo, Barbika, he!" ~"
4765 VIII|            oblečen nego navadno. Lakot sse mu je kazala po celem tankem
4766 XI  |                ta prasica, ta Tomaž ne stakne.' Ravno tako je govoril
4767 V   |               prste. Pri moji duši, če staknem, da mi krade, polomim mu
4768 VI  |          stopali so dalje, dokler niso staknili zelenega kotička, kjer je
4769 VI  |                ceste. Visoke smreke so stale po bregu, in pod njimi je
4770 III |           ženska, da bi mene užgala za stalno ter mi vzbudila resno ljubezen.
4771 IX  |               Na obeh straneh ceste je stalomeščanstvo v orožju ter streljalo iz
4772 VIII|                premišljal obupno svoje stanje. v katerem mu ni bilo skoraj
4773 XI  |               je tako visoko nad mojim stanom." ~"Nikar ne vzdihujte,
4774 IX  |               živo življenje. Cesar je stanoval v škofiji, in sicer v prvem
4775 IX  |             nogah! Kar je bio mestnega stanovalca, vse je drlo na Ljubljansko
4776 V   |               ter nanj povabil deželne stanove, vladiko, korarje in vse
4777 XIV |            navadi, ko se je v deželnih stanovih časih še vedno vzbudila
4778 III |              dneve je vpil, a danes je stanovitno molčal. Komaj da je pozdravil
4779 X   |              kako je nasleparil našega starca; potem ko bomo končali delo,
4780 V   |            godilo na zemlji, ker se ti starčki smilijo!' A vrata so bile
4781 II  |              tudi po značaju različna. Starejši je nosil krog vrata nekak
4782 I   |       banketovali sedaj tu, sedaj tam. Starejšim kakor mlajšim pa je življenje
4783 IX  |           nosili štirje člani mestnega starešinstva. Tudi drugo spremstvo je
4784 VI  |             pozdravilo generala mestno starešinstvo. Nastala je prava gneča
4785 VI  |               Prav videti je, da nimaš starikaste svoje žene s seboj, tiste,
4786 VI  |          senčnat prostor pod visokimi, starimi smrekami. Že se je začul
4787 X   |              kaj moke?" togotila se je starka. "Lahko bi je imela, pa
4788 X   |                besedami se je obrnil k starki, ki je bila nekaka zapovednica
4789 IX  |        obiskati ta starodavni spomenik starodavne vaše obitelji! Ali kaj pravite
4790 IX  |       nadvojvodo viljemom krenil proti starodavnemu Kranju. Ondi ga je pred
4791 IX  |               radovednost, obiskati ta starodavni spomenik starodavne vaše
4792 VIII|        boginjami in bogovi, ki so se v starogrški svoji lepoti in nagoti kazali
4793 VIII|                bile popolnoma pomirile stasti, in čuden mir mu je vladal
4794 IV  |              kot ti. Pošteno je, da se statuira 'eksempel'. ~Gospod Janez
4795 XII |             bilo življenje v nevarnost stavilo!" ~Dolgo časa opazoval je
4796 XII |              je nekdaj Kljukcu po robu stavljal. Molčali so torej vsi ter
4797 XII |            resnico, in sovje življenje stavljam si v nevarnost!" ~"Govorite,
4798 XI  |                čuvaja in brez železnih stebričev, s katerimi so sicer zapažena
4799 VII |           ljubi, poviša ga do nebes!" ~Stegal je roke proti plamenu, kakor
4800 XI  |               roko doseči do umazanega stekla, katero je zapiralo pot
4801 XIII|            zvenčeč usulo se je razbito steklo po tlaku. Polkovnikova svinčenka
4802 III |              meščan je prebledel kakor stena, če je opazil Jurija Ljudevita
4803 V   |                 in iti moram, sicer me stepo!" ~"Nespametno bi bilo,
4804 IV  |               prvi. "Ne vem, da mestno steršinstvo ne odpravi teh nadležnikov!" ~
4805 VIII|          škrlata odneslo. ~Po stranski stez je krenil Vid proti tisti
4806 XII |            logih in ksritih stezah ter stezali dolge roke po tujem imetju,
4807 VII |                ter se s svojimi belimi stezami, fazanarijami, vodometi,
4808 VIII|                da bi se ž njim pokrile steze, po katerih je imela stopati
4809 VIII|           mrgolelo pridnih delavcev po stezicah in gredicah. Pripovedovalo
4810 XI  |                    Medtem je dijak Vid stikaval po grajskih hodnikih in
4811 XI  |          manhom obraslimi vejami se je stiskal kvišku, dokler ni dospel
4812 III |                so mu doneli naproti in stiskati je moral mnogobrojno rok.
4813 III |             izgovora in bi bil zašel v stisko, da ni tedaj prijezdil v
4814 XIII|            veliko laja, a rep tudi rad stisne med noge, kadar se mu vidi
4815 III |             Sonce!" ~"Prijatelji so se stisnili k vhodu, da se je prostor
4816 VIII|                siromašni spremljevalec stoila na vrt, trudili so se mnogobrojni
4817 VI  |                je prišla konjica kakih stoinpetdeset jezdecev, vsi s tigrastimi
4818 IX  |        čarobnika: podil se je na konju stoječ (kakor umetni jezdeci današnjega
4819 XI  |       Gospodična odgovori: 'Dvesto let stojim že tu na meji dežele Naaan
4820 IX  |        pregnjeno mizo; tik mize pa dva stola, prvi - za cesarja - bil
4821 VII |             bližini istotako na visoke stole ter z nekako ponižno vdanostjo
4822 VI  |                leti?" ~"Ni še preteklo stoletje od tedaj, ko so Turjačani
4823 VI  |                v zgodovini slavne naše stolice. ~Že za naše pripovesti
4824 IX  |          Leopoldus približeval deželni stolici. Dne 5. septembra zvečer
4825 X   |            pretepavali, ne bomo cvenka stolkli iz njega!" ~"Vse je mogoče, "
4826 IX  |                kjer stoji še danes) do stolne cerkve. Okoli cerkve je
4827 IX  |      pozabljenega grobja je pričakoval stolni kapitelj z vladiko Pedenskim
4828 IX  |           vedel kdaj! - ~Vstopili so v stolno cerkev. Mogoče so zabučale
4829 XII |                v senci, ko se kopičijo stolpi Turjaškega grada ravno nad
4830 IX  |                je rpibližal cesarskemu stolu ter z zgoraj omenjenim kratkim,
4831 VI  |  blagoslovljeno, katere so sramežljivo stopale materam ob strani, materam,
4832 VIII|             steze, po katerih je imela stopati blažena noga prevzvišenega
4833 V   |                rada teče po grlu kakor stopljena mast." ~V tistem hipu je
4834 IV  |            pripravljal, da bi odšel po stopnicahv zgornje prostore. ~"Vaša
4835 IV  |              vladika je obstal na prvi stopnici: "Kako stoji zapisano? Kdor
4836 V   |            Veliko imajo besed, pa malo storé. Glej torej, da bodo pene
4837 XIII|                krasoti praviti. kaj je storila? ~Malo je jeknila, hitro
4838 IX  |               dolgi vrsti. Tudi mestni stotnik Ljudevit Schönleben je razpostavil
4839 VI  |             zaljubljene mladeniče in s strahom, da morda vitka hčerka pozneje
4840 XI  |            obraz, okrog katerega so se strahovito blesketali svetli meči.
4841 VI  |             pretepa po tihi noči in te strahuje! Pa reci, če ni res?" ~"
4842 IX  |         izročil mestne ključe. Na obeh straneh ceste je stalomeščanstvo
4843 VIII|       dragocenega škrlata odneslo. ~Po stranski stez je krenil Vid proti
4844 VIII|           Ljudevita, in z nekako divjo strastjo ga je pretreslo, ko je oni
4845 VIII|              je sovražil z vsemi močmi strastne svoje duše. Malo, prav malo
4846 XII |            celi obraz nekako grozen in strašen. ~"Vi imate nezakonskega
4847 VIII|              bode v trenutku, began od strašne strasti, dirjal po cesti
4848 VI  |             pogledom. Načelnik telesne straže je takoj opazil, da vzbuja
4849 XI  |         zelenem bregu. V bližini pa je stražil hlapec Cesare štiri konje. ~"
4850 XIV |        posrebreno svojo palico. Ta dva stražila sta cesarja prav kakor dva
4851 IX  |                časa) pred tolpo svojih stražnikov ter brzdal konja z eno roko,
4852 XIV |                in dedni dvorniki so mu stregli. Vtis tega osamljenega obreda
4853 XII |               je vzdigoval s slamnatih streh - ali te so bile preoddaljene
4854 IX  |              so bili zlezli še celo na strehe. Na stopnicah pred mestno
4855 XIII|              Ha, ha!" ~"In če buti moj strel tebi v trebuh, Aricaga,"
4856 XIII|               sikali so mu pogledi kot strele. ~"Cesar Augustus!" zatulil
4857 XI  |           vitezu življenje. ~"Aricaga, streljaj!" zatulil je Jurij Ljudevit.
4858 XIII|              Ali predno pijemo, predno streljamo, izpregovori naj se moška
4859 XII |              so hoteli po divjih racah streljati. Sam cesar in njega stric,
4860 XIII|               v duplu in da mu nismo s strelom razbili rame. Morda sedaj
4861 XI  |          poljubljali dekleta, to bi vi stremeli in se čudili, da je taka
4862 II  |                sta dva deželnih stanov strežaja, oblečena v rumeno in modro
4863 XII |                koj ga spoznam grofa od strežeta! Vaš obraz, milostivi gospod,
4864 III |               nevarnosti! In zvezde si strgal s svojega grba ter jih pomešal
4865 XI  |            zadrževalo v zida razpokah. Strgalo se mu je nekaj obleke, v
4866 VIII|         začudil se je vitez. ~"Da, moj stri je to, gospod Sonce. In
4867 VIII|               oblačil, tebe in tvojega strica, če mi pomagata v tej grozni
4868 V   |             kjer je tičal Vid s svojim stricem. ~"Rektor te kliče, Marcus
4869 VII |         najboljša mazila. Nekdaj ti je strigel brado, ako se še spominjaš?
4870 VI  |                zate in več košem samih strih beneških cekinov. Če mi
4871 IV  |          Gospod Maks Paradajzar baron: Strinja se z dostavkom, da bi mu
4872 VI  |                vitezu, ki je je nekako strme opazoval svojega soseda. "
4873 VI  |              jezdilo mimo, da so imeli strmeči gledalci polno priliko opazovati
4874 VI  |           množico, ki jo je obsipala s strmečimi pogledi. Videla je le njega,
4875 XIV |                mlado gospo v sredi med strmečo družbo do cesarjevega sedeža.
4876 VIII|               ga ponese jadrnih nog do strmega gradu. Obupno je premišljal
4877 III |          spuščal oko po zbrani družbi. Strmelo je vse, nekoliko že zategadelj,
4878 XI  |             jutru trudila po zapuščeni strmini. Dospevšima na malo ravan,
4879 VII |                rodna brata, tako močno strmita o naklepih njegovega velikanskega
4880 XII |        smrekami in bukovjem prepreženo strmo robovje, s kojega se je
4881 XII |               popolna samota. Da se ni strnad oglašal s svojim tožnim
4882 XII |          ostrim dolgim nožem obdržal v strogi pokorščini. Po odhodu drhali
4883 IV  |           Razrahljalo se je ekscelenci strogo lice. Rad je imel Volk Engelbreht,
4884 III |              je vendar znal s primerno strogostjo razsojevati, če so zahtevale
4885 XIII|               se potem zarila v leseni strop. Naš kornet je zarjul kot
4886 VII |                Vajkard je obrnil proti stropu obraz ter si napravil okrog
4887 XIII|              kot bi se bilo najhujšega strupa nasrkalo. Sramota za deželo,
4888 VII |                čula iz njegovega glasa strupena ironija. ~"Gospod vitez,
4889 XII |        čivkanjem v smrečju in da se ni stržek jezil po gosti šumi okrog
4890 VI  |               in Ana Rozian sta končno studi stopila s ceste ter si poiskala
4891 I   |                tistih časih z grozo in studom napolnjeval vse kranjsko
4892 XIII|              povem vam, da so to puste stvarce, in če ti tako revče izpije
4893 VII |            bleskom otemné druge zvezde stvarniku v rokah. Leopoldus bode
4894 XIII|                sedlu svojega konja ter sučeš v krepki roki bridko sabljo.
4895 V   |          izpregovoril je Kljukec in po suhem obrazu se mu je spustil
4896 I   |               s puščanjem, prodajanjem suhih zelišč in drugim takim trgovstvom
4897 V   |                štrlel neobičajno dolg, suhljast nos. Tik njega je sedel
4898 X   |            Tinač je privlekel kar celo suho hojo, katero je bil sneg
4899 VIII|               tolpa jezdecev. Imeli so suhorebrne konje, a ti so šli kakor
4900 X   |        mestnega zida je že prežal name suhorebrni Kljukec ter mi vrtal v trebuh
4901 VI  |            oklepi ter z železno pestjo sukali dolgi dolgi meči, obvijale
4902 IX  |         pogrnili v tem šotoru z rdečim suknom ter postavili vanj z rdečim
4903 XII |        Podveškim vrbovjem, da te požro sulci in lipani! Sam pa krenem
4904 VI  |             popoludne so že goste čete sule iz mesta, tako da je po
4905 XIII|                so mu udarci kakor toča suli na staro telo! Pustili so
4906 VI  |                ob ramenih in z dolgimi sulicami v rokah. ~Vse to je med
4907 XII |                govoreč: "Dicto audiens sum, augustissime imperator!"
4908 XI  |             bil že iz dalje uzrl nekaj sumljivega. Bil je pijan in v silni
4909 III |            izpregovoriš še eno besedo, sunem ti meč v trebuh, in to tako
4910 VIII|              čul daljših pogovorov teh surovih hlapcev. Gotovo tiči ženska
4911 X   |             slabega in hudega vremena. Surovost in brezbožnost sta se skladno
4912 XI  |        umazanih deskah. V besni togoti suvala sta ga v trebuh ter ga tudi
4913 VII |          blazinah ter seka s sabljo po sužnjih, če mu količkaj ni po volji
4914 V   |        obiskavano gostilno za cerkvijo sv. Florijana tik mestnega
4915 I   |              Volk Engelbreht Turjaški, svatovsko družbo, ki se je polna spoštljivosti
4916 V   |              ključavnico! Potem sem ga svedral, rožljal in sukal s ključem,
4917 XI  |              tu in tam premotilo ostro svedranje žolne; oglašala se je tudi
4918 III |              je kri obraz, da se mu je svetil kakor škrlat. Ali takoj
4919 X   |           cesarja. Po oblekah so se mu svetili srebrni gumbi, in njegova
4920 V   |               Tu se pravi hip pri sebi svetilnici ni moglo razločiti, kdo
4921 VIII|                ženinu. Veselo se mu je svetilo oko, ko je opazoval konja
4922 XI  |               in v gozdu se je pričelo svetiti, kar je pričalo, da sedaj
4923 VI  |            svetnike, ki so imeli svoja svetišča po bližnjih hribih, vedel
4924 XII |              je poalgal temeljni kamen svetišču, kojega je obljubil zidati
4925 I   |         zakonih. A kak je bil pri tem! Svetlih oči je stopal v bleščeči
4926 III |             pogledi. Obkroževala jo je svetloba jasnega dneva, ki se je
4927 V   |              in tedaj se je pokazalo v svetlobi hudobno njegovo obličje,
4928 XI  |              je to okence dajalo ravno svetlobo, bil je dobro spravljen
4929 VI  |                 meneč, da ima s pravim svetnikom opraviti. ~"Letos v jeseni
4930 XI  |              to polje. ~"Vendar bi vam svetoval, da se spoveste, capitano.
4931 VIII|              ne očitala neplemenitost! Svetujem pa vam, Jurij Ljudevit,
4932 IX  |               jelenove kože in ob rami svilnater predpasnike. Tej izborni
4933 XIII|          inkomu se tese roka, naj dobi svinčenko v želodec in prebavlja naj
4934 XIII|           galve in ne meniš se niti za svinec, brenčeč okrog tebe, niti
4935 XI  |              Jurij Ljudevit! "Ručigaj, svinja, ali tako izpolnjuješ moja
4936 III |              valjajo po pregrehi kakor svinje po blatu. Pokaži no, kako
4937 II  |              oči pa je sijal govorniku svit navdušenja in ponosa. Tudi
4938 VIII|                   Dokler samo grabite, svobodno vam, pravi Hrvat! Da le
4939 XI  |          Tomažu Ručigaju se je pričelo tajati srce. ~"Vraga, kaj se tako
4940 XII |              trenutek ni čutilo, d mož taji svoje prave občutke ali
4941 V   |               lahkodušno, "to se ne dá tajiti. In prišel je - poslušaj
4942 IX  |               sta bila zapustila mesto tajna svetnika knez Vaclav Lobkovic
4943 IX  |             ter vas uvrščamo s tem med tajne naše svetnike!" ~Volk Engelbreht
4944 VII |            kartati, tedaj kličejo tega tajnega svetnika, tedaj je na mestu
4945 VI  |               ravno tisto, kar bi se v takem slučaju zgodilo še danes.
4946 VI  |         uravnavala, tako da je v svoji takni visokosti ravno stal kakor
4947 XI  |              pijanec in prešinil ga je takov strah, da se je čulo, kako
4948 X   |            Tinač naposled. "Voda je že takšna , da jih mora vse mrgoleti
4949 I   |             izvzemši. Slučaj pa je bil tale! Deželnih stanov soud vitez
4950 VII |              katerih je imel vsak svoj talent. Volk Engelbreht je glavaril
4951 XIV |           župnem dvorcu tik semenišča. Tamkaj so bili dedni dvorni gospodje
4952 V   |               je Augustulus, ki je bil tanek in pegast mladenič. "Pijan,
4953 VI  |               z močvirja se je dvigala tanka megla, ki je potem v v noči
4954 II  |                svoje moči! In kakor je Tarkvinij nekdaj srčno svojo kri,
4955 XI  |                  Ženica bo prej kot ne tarnala, jokala in solze točila!
4956 VII |        zaničljivo, "brez dvojbe je vaš tast mojim poštenim slugam obilokrat
4957 XI  |          opaziti hlapca ali stražnika: tatovi bi bili brez težave splezali
4958 XII |               in slavo onih, kateri so tdaj zastopali kruto in oholo
4959 XIV |     osamljenega obreda bil je nekoliko teatraličen: v naših časih bi se enaki
4960 XI  |               ostrim glasom Marjanica, tedanja prva dekla na gradu turjaškem. "
4961 XII |            tisto belo Ljubljano, ki je tedanje dni gledala najvišjo srečo
4962 IX  |              zmes barv napravljala pri tedanjem neolikanem okusu mnogo vtisa,
4963 V   |        Ludevitom, da bi ga pretepli po tedanji dijaški navadi. ~Togotno
4964 XIII|       Madžarski gospodič pa jo jhe čez teden dni odpihal z obvezanim
4965 IX  |          oltarjem se je zapel slovesni Tedeum, s katerim so se zaključile
4966 XIII|             zahtevali boljši junaki od tege, ki si junak v besedah,
4967 V   |           gostilničarjem glede mere in tehtnice. Prešinila ga je nekaka
4968 VII |             izšla in pred seboj ima še tek kakor večna zvezda na večnem
4969 II  |               nam ne ugaja. Morda bode teklo nekaj krvi tu, danes! Če
4970 XII |               ondi ima Tonhovec tolsto tele in hlev se slabo zapira.
4971 XIII|                vina za orehovo lupino, telebne ti pod mizo, kot bi se bilo
4972 XI  |              in kakor posekan hrast je telebnil po sobi, da je s svojim
4973 XIV |               potreba, skrbeti tudi za telesni blagor. Prvi sedel je k
4974 IX  |            gorenjska kmetiča z rdečimi telesniki. Sveta sta poznala ravno
4975 VI  |            našega junaka po mestu! ~Za telesno stražo, katero je tako spretno
4976 IV  |              zadevi je bilo živahno in temeljito. Vsi so bili ene misli,
4977 XII |        raznenaden in v duhu je poalgal temeljni kamen svetišču, kojega je
4978 X   |          žarilo kakor od samega sonca. Temle boš ostal za petami in iz
4979 XIII|              prebudiš, nisi v hladnem, temnem grobu, nego na sončnati
4980 III |             las; ali izpod zaokroženih temnih obrvi so mu zrle mile oči
4981 VII |                mesta in menil, da ga v temoti ne vidi božje oko. Kakor
4982 V   |              slabo otesani kmečki mizi tenka in grbasta oseba. Mož se
4983 VIII|                in z roko je tleskal po tenkem trebuhu, kakor bi od samega
4984 III |              tedanjih v navadi! Bil je tenkih občutkov, če se mu je povedalo
4985 XIII|             cev v svoje žrelo. Niti za tenutek se ni tresla pijana roka
4986 III |                jezuitih pridigal pater Teobaldus, bil sem v cerkvi ter vestno
4987 II  |            moja vednost je revna, in s teološko sveto vašo učenostjo se
4988 X   |              so neprestano dohajali ti tepci, ti kmetje, in denar so
4989 VII |                kjer se nezreli mladiči tepejo z meči, ali pa pivnica v
4990 X   |             celi dar. Oni pa, ki ga je tepel, izpregovoril je z važnim
4991 V   |           pretepaval. ~Komaj je stopil tepeni gostilničar iz sobe, prihrumela
4992 XII |                nadloga in tepe me Bog, tepla me bodeta - do trenutka,
4993 II  |               kri iz matere Evrope ter tepta po svetih gredicah svetega
4994 VII |            dopuščal, da sem bil v prah teptan in da se je veselil hudodelnik
4995 XI  |           Morda so vam pravilo o mojih tercah, ki so bile še celo med
4996 VIII|         previden kakaor lisjak! Ne bom terjal, da mi plačate vseh trideset
4997 IX  |            katerim se je morda še bolj tersel nego pred očetom samim!
4998 XIII|             vince je sladko, inkomu se tese roka, naj dobi svinčenko
4999 IX  |               kjer se danes pričenjajo tesne in temne Židovske ulice. ~
5000 XIII|               trenutku polastila čudna tesnoba, prav kakor bi se tresel
5001 XIV |                svoji sramežljivosti in tesnobi bila je krasnejša od Diane,
5002 XI  |           ženska zapelje lahko in brez težav človeka v greh. Take grehe
5003 XIII|              nato, "da sta mi današnji težavni dan posvetila vrla svoja
5004 XIII|             Tudi Aricago je posegel po težkem meču, ali tedaj vmešal se