Part

5005 XIII|            nabili orožje, dvignil je s težo polkovnik težki svoj trebuh
5006 X   |               podzemeljsko ječo. Pater Theobaldus nam je časih pripovedoval,
5007 V   |              desno; Marius, ti tu sèm; Tiberius, ti tja!" ~Dajali so si
5008 XI  |              razsaja po krvi. Jaz tega tiča hipoma spoznam, če ga polt
5009 II  |         velikanskim ostrogam, ki so mu tičale ob petah, naš junak ni napravljal
5010 III |            brez uspeha upira ostrogam, tičečim mu v trebuhu!" ~"Izvolim
5011 XII |           sedaj mi pomagaj!" ~"Ha, ha! Tičimo v pasti! Ha, ha!" ~Zopet
5012 VI  |          stoinpetdeset jezdecev, vsi s tigrastimi kožami ob ramenih in z dolgimi
5013 VI  |           spravljali z dolgo sulico in tigrasto kožuhovino, o kateri smo
5014 III |               na videz miren in skoraj tih je izpregovoril: ~"Gospod
5015 VI  |                Naokrog pa je zavladala tiha noč. -- ~
5016 I   |              Rozino in da lazi k nji v tihih večerih. Ali saj se poznajo
5017 XI  |               opremo ter oprezno šli v tihotni in samotni grad. ~*  Tomaž
5018 IX  |               ljudje! Ne zameri, da te tikam, pa me še ti, pa bo račun
5019 X   |             radovednostjo so opazovali Tinača, ki se je stegnil proti
5020 II  |             Ergo je Bog ni ustvaril le tinkture, ker ni hotel pomnožiti
5021 III |                je poslušal vitez Sonce tirade, s katerimi ga je oblival
5022 X   |           oblekah in razuzdanega lica. Tirale so s seboj starega osla,
5023 XI  |             kesam, santo padre, saj se tisočkrat kesam! In danes ste vi tu,
5024 I   |            dežele očetje. Vse je tedaj tiščalo v mesto, nekoliko iz radovednosti,
5025 III |               ali zadela je tudi prst, tiščeč se ob držaju. Odsekani palec
5026 XI  |           kateri se prav vidi, kako jo tišči železje, in katera ni bila
5027 V   |            Drugi so izginili, ali tebe tiščim v pesteh! tulil je srdito,
5028 V   |                   Ali imaš možnost, da tiščiš jezik za zobmi, kadar ti
5029 IV  |               Jurij Ljudevit, da so se tlačili po nji mladi plemiči. Predvsem
5030 VIII|           rebrih gorjače, da je glasno tleskalo. In če so se hoteli utruditi
5031 XIII|              bolečin. Mi vsi pa smo po tlhe popadali in smejali smo
5032 XI  |                soncem je vse koprnelo. Tma na meji dežele Kanaan in
5033 XIII|          prešla, ko so mu udarci kakor toča suli na staro telo! Pustili
5034 XI  |             težko; hujše so ji bile od toče, ki časih raztolče zelena
5035 XI  |              kakor star konj, ki solze toči, če se mu še toliko ovsa
5036 V   |         Florijana tik mestnega ozidja. Točil je novo nemško pijačo, pivo,
5037 XI  |               tarnala, jokala in solze točila! Vse po nepotrebnem, ker
5038 XI  |              puščave. Pričela je solze točiti hruška Gospodična, solze
5039 XII |          zakriti to sonce ter s hladno točo posuti šopirni cvet šopirne
5040 XIII|              si kažeta zobe, renčeč in togoteč se. ~"Prepirata se lahko
5041 XI  |               umazanih deskah. V besni togoti suvala sta ga v trebuh ter
5042 XI  |          stopnicah in neprestano se je togotil nad psom, ki ga je bil premotil
5043 III |      izpregovoril je deželni glavar še togotneje, "kaj, palec ti je odbit?
5044 XII |        fajmošter debelo vrečo srebrnih tolarjev in vsak večer jih pokladajo
5045 XI  |                za vsako pregreho svojo tolažbo. Ni je pregrehe, da bi se
5046 VI  |               vicedom Rabatta - Bog ga tolaži v sveti večnosti! - skoprnel
5047 VI  |                 Requiescat in pace!" ~"Tolažiti se smemo, da ga je vseoljni
5048 IX  |          Vajkard. Bil je rodnemu bratu tolikadane nevošljiv za zasvedočeno
5049 XII |              ali češ zaspati ter spati tolikočasa, da se prebudiš na sodni
5050 VI  |           segal radovedenmu poštenjaku tolikodane do pete, tako da je bil
5051 III |                 Konja sta se spenjala, tolkla ob tla s kopiti, da je švrkal
5052 V   |                okrog hrastove mize ter tolkli z pestmi po nji. ~"Nunc
5053 II  |              daje iz naravnih prikazni tolmačiti temna prihodnost naša? Vi
5054 XII |           ilnati zemlji precej globoke tolmune, obraščene z bičjem in ločkom.
5055 VIII|           obleko! In meč malo pobrusi, tolovaji se prikazujejo v bližini
5056 XII |        dostavil: "Hajd na noge! V treh tolpah jo odrinemo čez gore. Tinač,
5057 IV  |                je dobrotljivo po mladi tolpi ter izpregovoril počasi: "
5058 XI  |             bistrih konjičih drvili po tolskih porenskih krajinah, pili
5059 V   |           Plavček?" ~Napel se je obraz tolstemu gostilničarju: "Povej mi
5060 V   |                je, opazoval nekaj časa tolsti obraz tolstega gostilničarja,
5061 V   |                Ko ga je hotel Plavec s tolstimi rokami pograbiti okrog vrata,
5062 XI  |                ki bi se mogli meriti s Tomažem Ručigajem. ~"Sedaj, pravite,
5063 VI  |           drobnico, ki raste ravno nad Tomaževčevim breznom, ki je tako globoko,
5064 XII |               čedo na Mengeš; ondi ima Tonhovec tolsto tele in hlev se slabo
5065 XI  |         grajskem zidu je slonelo nekaj topičev, ki so melahnolično zrli
5066 XIII|               mojih žilah razgreta kot topljeno železo. In kar je bilo najboljše,
5067 VI  |               da ima brat Herbart celo torbo pisem zate in več košem
5068 XIII|              sta takisto naredila tudi tovariša. Polastila se je vseh nekaka
5069 XI  |               Jurij Ljudevit s svojima tovarišema, in pričakovati je bilo,
5070 X   |               in hudobna ženska. Njene tovarišice so bile nekoliko mlajše,
5071 IV  |           Jurij Ljudevit, obrnil se po tovariših ter šepetaje vprašal: "Ali
5072 X   |        Golovcem v zeleni šumi in druge tovarišije nismo imeli kot ta suha
5073 X   |             časa sem jaz pri Kljukčevi tovarišiji, veljalo je tako; ali ni
5074 XIII|             cesarskim ponosom opazoval tovarišijo pri mizi. Od srda tresla
5075 II  |                  Podal je roko mlademu tovarišu v slovo; le-tá jo spoštljivo
5076 VI  |              konja, ki je Hrvatu nosil tovor čez Gorjance! Moral sem
5077 XII |              posodo ter obložili svojo tovorno živino. Potem pa so se razpršili
5078 VI  |              surovo meso. Taka je bila tožna smrt gospoda vicedoma Jožefa
5079 XI  |             utihnil ter nabral obraz v tožne gube, kakor bi mu velika
5080 VII |                celega sveta zapuščen v tožnem in samotnem gradiču žužemberškem! ~"
5081 IX  |              in oddala konja cesarskim trabantom. Razoglava sta pristopila
5082 IX  |               bobnarjem; 21. cesarskih trabantov vicestotnik grof Oetingen;
5083 II  |              osebno Osmana, tega volka tracijskega, ki že toliko sto let sesa
5084 VIII|        opravljen v svilo in ozaljšan s trakovi kakor mlada nevesta, ki
5085 IX  |           gospoda opazoval v barvah in trakovih, prav tako, kakro je časih
5086 VI  |         desetkrat zaradi kraje sedel v tranči!" ~Takoj je obmolknil óni
5087 X   |         podariti, da bi me peljala pod trančo. Ko pa je takisto zasukal
5088 IX  |             hvalila različne napise in transparente, s katerimi so lojalni Ljubljančani
5089 VIII|                pod njim, in po zelenih tratinah ga je na kupe ležalo. Ta
5090 X   |             družbe zdrsnil - po zeleni tratini navzdol. ~"Zdaj si zbujen,
5091 VIII|             midva še tukaj sloniva ter trativa dragi čas! Popelji me k
5092 XIII|           Resnico si govoril, Aricaga, trdeč, da je v grobu hladno, mokro
5093 XI  |             gospoda. Dokler si mlad in trden, hoče, da se pehaš in trudiš
5094 V   |               da se je le-tá zvrnil po trdih tleh. Smejaje so se zmuznili
5095 VII |            cerkev ima moč razrušiti še trdnejše vezi, nego je zakon s slabotno
5096 XI  |           stisnil mi je dva španjolska trdnjaka v roke, da so mi kar žile
5097 IX  |             lahkko opazujemo na starih trdnjakih, nosečih podobo njegovo.
5098 XI  |               srce, da je staknil tako trdovratnega grešnika. Tomažu Ručigaju
5099 XI  |                 da ni izgubil debelega trebuha.' Vi tega še ne veste morda,
5100 III |          gospodu vicedomu tresel se je trebušček kakor trepetlika o pišu! -
5101 XI  |       stopnicah navzdol se je privalil trebušen mož s širokim klobukom na
5102 X   |               te bodem, da ati ne bode trega stradati in ne beračiti
5103 II  |              Kaj je sedaj Carniolia? E trema Germaniae par ad meridiem!
5104 IX  |        potovali s spremstvom, podobnim trênu, ki ga ima v naših časih
5105 XIII|               ustvaril. Lepši pa so še trenutki, ko sediš v sedlu svojega
5106 XIII|                kakor bi se tresel pred trenutkom, ko bom s strastno roko
5107 III |           sončni žarek; razprostrla je trepalnice in je luč svojih pogledov
5108 XIV |                da je jadrno pristopil, trepetajoči Ani Rozini podal roko ter
5109 XI  |               krvavo oko ujelo se je s trepetajočim pogledom dijakovim. ~"Z
5110 III |           tresel se je trebušček kakor trepetlika o pišu! - odrinil sem proti
5111 XI  |                tako preobvladal, da se tresem pred vsakim listom, ki ga
5112 IX  |              imeli topiče in ž njim so treskali, da se je zemlja tresla.
5113 XIII|             zeleno Bosno, in vse se je treslo pred nami, kjer koli so
5114 VI  |               satju! Morali smo zgodaj trest, sicer so nam vse pojeli
5115 II  |                enaka!" ~"Pristavite še tretje!" reče Schönleben, "in potem
5116 IX  |              tisti dan zbrano več nego tretjina prebivalstva v Gorenjski
5117 XI  |            rabiti noge. In še sedaj me trga po tistem mestu! Ako se
5118 IX  |         čarobnik, katerega bodo nekdaj trgali hudobni duhovni v peklenskem
5119 I   |           suhih zelišč in drugim takim trgovstvom pomagal do bogastva. Ta
5120 IX  |                bili pridobili v nemški tridesetletni vojni. Štel je polk osem
5121 XI  |               tulil je Ručigaj, "santa trinidad, od žalosti bom umrl. In
5122 VI  |            kaznoval; mnogo jih izročil trinogom ter jim požgal bivališča.
5123 VI  |           kakor jih je ubogi slovenski tripin nosil za slavnega našega
5124 IX  |               ljubljanskega messta vse trlo od same množice. Pri kraju
5125 VI  |                katerega sta spremljala trobentača ter sedaj in sedaj nastavljala
5126 VI  |             Vse to je med piskanjem in trobentanjem počasi jezdilo mimo, da
5127 VII |                  Vprašam vas pri sveti Trojici" -- tu se je obrnil zopet
5128 IX  |                 zopet šesst cesarjevih trombarjev z bobnarjem; 21. cesarskih
5129 IX  |         hlapcem; 7. šest nadvojvodovih trombarjve; 8. ravno toliko cesarskih
5130 VI  |              gradovih skrivali ljuljko troseče predikante. Danes pa poljublja
5131 X   |               kar jih je po Karnioliji trosilo lažnivo vero meniha Martina,
5132 III |             Tesnost se mi je polastila trpečega srca in od groze mi je koprnela
5133 XI  |                puščavo. Veliko žejo je trpela božja Porodnica, in žejo
5134 VI  |           použil, in sedaj moram lakot trpeti. A rad jo trpim, samo da
5135 VI  |           moram lakot trpeti. A rad jo trpim, samo da sem smel moliti
5136 XIII|              tako prijetno živeti radi trte, ki nam vince rodi. Vino
5137 XIII|           Zatorej hvala vinu in materi trti, ki nam ga daje!" ~Tudi
5138 VII |       radovedno občinstvo. Bil je zelo truden od dolgega pota, dasi mu
5139 XI  |                ki sta se v ranem jutru trudila po zapuščeni strmini. Dospevšima
5140 XI  |            trden, hoče, da se pehaš in trudiš zanjo, da ti jezik moli
5141 XII |                s sedla ter si odpočiti trudne ude!" ~"Pri sveti Materi
5142 IX  |          podalo Njegovo Veličanstvo. ~"Trudno je vaše telo od nemške vojne
5143 X   |               po prebedeli noči velika trudnost, tako da so mu bile otrpnile
5144 XIV |          Kacijanar in pa vrhovni dedni trušar Janez Jurij grof Hohenwart,
5145 XII |             pod mojim varstvom, ki sem tudei v tej deželi za Bogom najprvi!
5146 XII |               Lobkovic: "Veličestvo! S tugo mi je izvestiti, da je na
5147 XII |                in po sobah se šopirijo tuje osebe. Z orožjem v roki
5148 VII |         pomešal. Oženil se je s hčerjo tukajšnjega ranarja. Če imaš ozeblino
5149 XIII|        napitnica je ugajala. Kričeč in tuleč so izpraznili cevke ter
5150 VI  |      pričakujemo danes, uskočili so iz Turčije ter pribežali v hrvaško
5151 XIII|             kakor blisk smo drvili nad Turčina, in smrti se ni nikdo bal,
5152 I   |                njim podila četa ljutih Turčinov. ~V mestu je zavladala silna
5153 VIII|             ramo. "Vidite, velecenjeni Turjačanček, stvar je ta, da bi vas
5154 XI  |              gospodi tudi bledoličnega Turjačančka slabotna osebica na zidu.
5155 VIII|                  Iskal sem pravice pri Turjačanih, a pognali so me ter trdili,
5156 VII |              čase je, kakor že rečeno, Turjačanom cvetela najdivnejša sreča.
5157 XI  |               bode temu zvestemu slugi turjških grofov jezk razvozljal,
5158 X   |            voda globoka!" ~"Kar ni več Turka v deželo, ne zapirajo vrat
5159 VI  |             menda niso dosti boljši od Turkov. Oj sveta pomagalka, usmili
5160 III |            običajno nekdaj na viteških turnirjih, ko so se prenapeti vitezi
5161 XIII|               levo in desno jih sekaš, turške galve in ne meniš se niti
5162 X   |                da ti ga po Hrvaškem in Turškem ni para. A si jo spet s
5163 XIII|              vredno, da bi se pobasalo turškemu konju pod kopito! A vaju
5164 IX  |          Veličanstvo. ~"Rajši bi šel v turško bitko," vzdihnil je general, "
5165 XIII|                trese se pred Turčinom! Tužna mi majka, da mi je načelovati
5166 IX  |           letopisec vse govore, samo o tvojem govoru, Janez Vaccano, ne
5167 XIII|          turških glav!" ~"Tudi jaz sem tvojih msili, Aricaga!" odgovoril
5168 XIII|               junak Simonovi'c, "da je tzu pri vas tako prijetno! Leži
5169 VIII|           ljudem čisto nič ne upam. Če ubijete vi takega možaka, kakor
5170 XI  |             vas prosim, da me nikar ne ubijte, preblagi gospod Jurij!" ~"
5171 VIII|           izruval velik šop las z moje uboge glave; potem pa je moje
5172 XII |       zapustila duševna bistrost kakor ubogega Janeza Vajkarda, ki je s
5173 V   |              ter treščil na tla, da so ubogemu gostilničarju vse kosti
5174 XIV |        ljubljanski pevci, ki so z lepo ubranim petjem sladili cesarju obed. ~
5175 III |             mene je stala tolpa mladih učencev. Ti so tudi gledali za njo
5176 VI  |               nabral mladostni obraz v učene gube ter odgovoril: "Kolikor
5177 II  |                prikazal na resnem licu učenega gospoda. ~"Vi tedaj tudi
5178 II  |               in s teološko sveto vašo učenostjo se ne predrznem boriti!
5179 X   |               Pri njem se lahko veliko učite, vi mlajši," ponavljal je
5180 V   |                 Ali se pridno in dobro učiš? He, dlaka, o tem kaj povej
5181 III |          konjem v kot ter odbijal prve udarce. Brez dvojbe bi se bilo
5182 XIII|              je zopet prešla, ko so mu udarci kakor toča suli na staro
5183 VI  |                 da je zakričal nekdo: "Udari hudiča s kolcem po glavi!" ~
5184 V   |                le poskusi!" ~Plavcu je udarila kri v lice. ~"Hudiča, ti
5185 III |              pičo pokladal!" ~Hotel je udariti na Sonca. Ali predenj so
5186 X   |               vstran, da se kaj zmane. Udariva jo kvišku, breznosnik, morda
5187 VII |              da se moje sorodništvo ni udeležilo pri zločinskem napadu, a
5188 VII |               kakor sanje. Bolečina po udih in po možganih pa mi je
5189 XIV |                 kjer so se bratovščine udje navadno v godbi in petju
5190 V   |                tako tiste čase pričelo udomačevati po mestu ljubljanskem. ~
5191 VIII|                po bledem licu se mu je udrla debela solza. ~"Lahkot je
5192 IX  |                divjim pogledom posebno ugajal gorenjskim kmetom. Blizu
5193 XIII|                   Tudi ta napitnica je ugajala. Kričeč in tuleč so izpraznili
5194 IX  |             vojno. In tudi vam mora to ugajati, ker ste svoje življenje
5195 V   |               plavalec' ali ,plavček'? Ugani, pa ti plačam vrč te nemške
5196 X   |                kapucinsko kuto in šale uganjajo ž njo. Kaj bi bilo, če se
5197 VII |        življenje je pojemajoča luč, ki ugasne morda danes, morda jutri!
5198 VI  |              je, da je od tedaj v hipu ugasnil spomin na našega junaka
5199 X   |              izvlekel umazano vrečo.  "Ugibajte, kaj je v nji?" režal se
5200 X   |                pri nunah v Velesovem?" ugibal je prvi ter dostavil: "Štiri
5201 IV  |               so potrti in šepetaje so ugibali, kako bo kazen, ki jo jim
5202 XII |           knezu, prav kakor lisjak, če ugleda kuretino. Tudi se je brez
5203 IX  |             škofijski dvor, samo da bi ugledali morda vladarjev obraz na
5204 XII |       turjaškega gnezda tudi ni nikjer ugledati, dasi se mi je pravilo,
5205 X   |             Odrešenik sveta milost, da ugledava predobro gospo Ano Rozino." ~"
5206 VII |              zaslišite. Krivica, ki me ugonablja, je tako velika, tako grozna,
5207 XI  |               Tudi jaz sem tja meril," ugovarjal je Aricaga, "in ne ve se,
5208 XIII|        prerokov.' Potem pa je šla brez ugovora z menoj, in Mustafa paša
5209 XI  |                onega, ki je z dvorišča uhajal ter s pestjo grozil proti
5210 V   |               Pri oknu sem moral danes uiti; a v posteljo sem položil
5211 XII |                 To je, če me do tja ne ujamejo in mi ne napravijo ostre
5212 XI  |                  Dijak in vitez sta se ujela s pogledi in zadnji je bil
5213 XI  |        Ljudevit, in njegovo krvavo oko ujelo se je s trepetajočim pogledom
5214 X   |              nisem pristopil, kakor je ukazano! A Bog me bode varoval zaradi
5215 V   |         piščancem ali s kruhom? Kaj se ukazuje? Kaj se zapoveduje, he,
5216 VII |             Jurija Ljudevita ne bodete ukovali v železje?" ~"Bodite prepričani,
5217 XII |               našega Jurija, ki nam je ukradel Ano Rozino, da bi spal pri
5218 X   |              to ustvarjeni, da jim kaj ukrademo, ne pa v to, da bi se bratili
5219 X   |           hotel v temni noči na grad k ukradeni ljubici. Prvo noč so čakali
5220 VIII|             gospod Sonce, kateremu sva ukradla njegovo gospo Luno! Hi,
5221 VIII|           bistrim očesom, da se ni kaj ukradlo alikaj dragocenega škrlata
5222 I   |                vse radovedno, kaj bodo ukrenili dežele očetje. Vse je tedaj
5223 VIII|                 je dejal vitez, s silo ukrotiš svojo strast, "in povej
5224 III |             sem - moliti. Nikdar se ne uležem počivat, da ne bi molil.
5225 V   |                posluša! Morda greva na ulico. Tudi vroče je tudi notri!"
5226 X   |          umetno železno mrežo iz voska ulitega svetnika, ki je oblečen
5227 VII |                dvorcu) hrup in prepir. ulo se je vpitje, rovanje, plazenje
5228 VIII|            zanj kuha!" ~"Recimo, da ga ulovimo, tega bastarda!" ~"Prav
5229 II  |          lopato premetavamo rušo kakor umazan težak; ali naj imamo pivnice,
5230 V   |           Plavec ostane mož beseda!" ~"Umazana duša," kričal je óni, "ali
5231 X   |                tu je izvlekel nekaj iz umazane obleke gospoda vicedoma
5232 XI  |               raztezal onemogle ude po umazanih deskah. V besni togoti suvala
5233 XI  |                misel, da morda tiči za umazanim tem oknom gospa Ana Rozina. ~
5234 V   |          zlatov v lačno pest. ~"Ha! Vi umejete ta posel! Vi ste učen pečatov
5235 XIV |            tako glasno, da se je dobro umelo po dvorani: "Zinzendorf,
5236 XII |                na Turjaku? He, te prav umem?" ~"Prav, prav! Zakonsko
5237 IV  |           nakopal; ne bi ji bilo tedaj umestno, njega in njemu enake izključiti
5238 IX  |              je na konju stoječ (kakor umetni jezdeci današnjega časa)
5239 VII |                fazanarijami, vodometi, umetnimi votlinami in s hribčki,
5240 X   |              pobožni menihi v steni za umetno železno mrežo iz voska ulitega
5241 XI  |              jaz hotel vse povedati!" ~Umevno je, da je Tomaž Ručigaj
5242 XI  |        prišlecema. A skoro se je zopet umiril in grčaje legel na slamo
5243 XIV |               Če si je potem doma roko umival, o tem nam letopisec ničesar
5244 IX  |               naš letopisec, da je bil umljiv in dobro sestavljen. ~Pred
5245 III |              me pogoltne bleda smrt!" ~Umolknil je. Ali naš Aricaga je bil
5246 X   |            beli cesti!" ~"In če vas ne umoré, vkujejo vas pa gotovo v
5247 X   |                svoje sreče junaške!" ~"Umorili vas bodo, milostivi gospod!"
5248 XI  |          drvarnici! Koj ko domu pride, umorim ga! Na to lahko vzameš sveto
5249 VIII|               nimate orožja, nočem vas umoriti, da bi se mi ne očitala
5250 VII |            jutri! Prepričan sem, da mi umre ravno takrat, ko bode to
5251 IX  |                sich, zumal der Fremden und Ausländer!" Tako piše naš
5252 XII |       nasprotnika v rokah, da ga lahko uniči. In uničiti ga je hotel! ~*
5253 XII |           rokah, da ga lahko uniči. In uničiti ga je hotel! ~*  Cesar je
5254 II  |         Odgovor ni težak: quia nullius unquam calamo ilustrata! In ali
5255 VII |               A vendar se čudim, da si upa tu sèm tak -- tak plemenitaš!" ~"
5256 XIII|           pvoem vama, da mi srce nekaj upada, če se spominjam trenutka,
5257 XI  |          trpeli!" pritrjeval je menih, upajoč, da bode s tem onega še
5258 VIII|                prav globoko so mu bile upale oči. Cela podoba je napravljala
5259 IV  |               se je revče komaj sopsti upalo - in pokrivalo - nekakov
5260 XII |           preoddaljene in tudi ni bilo upati, da bi se s težkim konjem
5261 VIII|             blisk. Če pa jim je hotela upehati noga, tedaj so zapele po
5262 VIII|           danes v noči in da naj se ne upijani pred polunočjo!" ~"Si, si,
5263 XIII|                kri razpraskalo in srce upijanilo, da se ne trese v trenutku,
5264 III |                konj, ki se brez uspeha upira ostrogam, tičečim mu v trebuhu!" ~"
5265 VI  |            Uskoke, in neprestano so se upirali, če se jim je zabranjevalo
5266 VII |        münsterberškega, da sem vam dal upleniti krasno ženico ter jo zaprl
5267 VI  |               bi nekaj, kar nikakor ni upravičeno v zgodovini slavne naše
5268 XI  |           toliko previdnosti, da se je uprl z bodalcem v zid, tako da
5269 XI  |                da se mu polajša smrtna ura. Zadel sem ga jaz, ker sem
5270 XIV |           Prisegli so tudi vsi deželni uradi, tajni svetniki, gospodje
5271 XIV |              zastopniki dvornih dednih uradov ter z znaki svoje visoke
5272 VI  |               s smešno hitrostjo zopet uravnavala, tako da je v svoji takni
5273 X   |               ter pri bližnjem vrbovju urezal mehko šibo. "Denar je zapil
5274 XIII|               Vidita, tako kratkočasne urice ustvarjal nam je gospod
5275 XIV |               navadno v godbi in petju urili, bogato pogostili. Zbralo
5276 XI  |               oknu. Tam pa se je kakor urna veverica zmuznil po steni
5277 XI  |            zlatom. In vsako leto se je usedala ptica puščave na zelene
5278 V   |   gostilničarju, da naj donese pijače. Usedli so se okrog hrastove mize
5279 III |               zopet dvignil meč, da bi usekal z vso silo po nasprotniku.
5280 XIV |                katero se je danes nanj usipalo toliko milosti. Cesar je
5281 VI  |              katere pričakujemo danes, uskočili so iz Turčije ter pribežali
5282 VI  |              Težko smo jih obrzdali te Uskoke, in neprestano so se upirali,
5283 XII |           božji porodnici, ki se me je usmilila! Čast in slava! Ave Maria,
5284 X   |             pomoči. A nikjer ni srečal usmiljenega pogleda. ~"Kako pravi naša
5285 I   |                rokodelčič, ki je šival usnje ali pa krpal platno in živel
5286 X   |               je odpravil z dijakom na usode polno pot. Komaj sta izginila
5287 XII |              kakor bi čutili, da je to usodepoln trenutek zgodovinskega pomena.
5288 VII |              Sonce je govoril ponižno; usodni udarec pretresel in omamil
5289 V   |       poštenjak poznal prihodnjo svojo usodo, otrpnil bi bil popolnoma!
5290 IX  |                težavno in nevarno" pot uspešno končal, ter mu je zagotavljal
5291 VI  |              in pri očetih avguštincih ustanavlja kapelice ter hoče, da bi
5292 IV  |                tega 'pro posteritete'; ustanovi (ein ewiges statutum deswegen
5293 V   |               se je pod mojim varstvom ustanovil danes v teh svetih prostorih!" ~
5294 XII |            vlčei se v zeleno travo ter ustanoviti visoko taborišče pod milim
5295 II  |             sem!" in doktor Schönleben ustavi svojega konja. Tudi mladi
5296 II  |         Carniolia!" vzklikne latinski, ustavivši konja, "inquam antiqua et
5297 XI  |          Ljudevit ter bi se hotel nama ustavljati, spoznal bi bistrega jezdarnika
5298 XI  |                 Ne štej nama žlic pred usti in čakaj ponižno, dokler
5299 III |               kresnil po zabavljajočih ustih, iz katerih mečete sedaj
5300 III |              plečih. Ves čas je grizel ustne ter med zobmi mrmral kletvice.
5301 IX  |                čez mero debela spodnja ustnica, katero še danes lahkko
5302 XII |       Habsburžana silno debele spodnje ustnice, katere so se mu tedaj v
5303 VI  |                vzrok, da sem se branil ustreči vaši volji in da v pričetku
5304 XIII|           vsakdo izbral svoje okno ter ustrelil proti njemu. Junak Krištof
5305 XIII|                 tako kratkočasne urice ustvarjal nam je gospod baron Jankovi'
5306 II  |             menim, da so v skrivnostih ustvarjenega sveta, ki so samo podoba
5307 X   |                gosposki ljudje so v to ustvarjeni, da jim kaj ukrademo, ne
5308 XI  |           Devica: ' Hruška Gospodična, usuj svojega zlatega sadu na
5309 XIII|                sta svoj namen: zvenčeč usulo se je razbito steklo po
5310 VIII|               dobrovoljno, "kako si se usušil! Moraš pač stradati sedaj,
5311 XII |              mi vsaj pot pokaži!" ~"Ne utegnem. Tu zdaj leži. Vmes so dolinice,
5312 X   |                na grad greva! Celi dan utegnemo, in gospodu se zdi škoda,
5313 IX  |               škoduje! Jutri popoludne utegnemu! Naš ljubi stric bode hotel
5314 VII |                mi, da bi med dnevom ne utegnil! -- oddirjal proti Turjaškemu
5315 XI  |           njegova sveta mati, in da se uteši tudi moj preljubi mož, sveti
5316 IX  |              Navzlic tej nezgodi pa ni utihnilo Kranjčanov lojalno veselje.
5317 XI  |         Odrešenik, da si je ž njo žejo utolažila njegova sveta mati, naša
5318 III |       prijatelji le s težavo in počasi utolažili. ~Potem se je postavil Jurij
5319 III |           deželnega glavarja vse to ni utolažilo. ~"Lepe reč, za svetega
5320 XI  |            sveta Odrešenik, da si žejo utolažim jaz, njegova sveta mati,
5321 IV  |              hudobni nasledki in da se utrdi dobra sposobnost med gospodi
5322 VII |                dolgo časa zagotovil in utrdil hvaležnost slovenske domovine.
5323 II  |              je tedaj v plemeniti duši utrnila prva iskra o tisti časti
5324 VIII|           tleskalo. In če so se hoteli utruditi jezdeci, tedaj je zakričalč
5325 XII |     Prepovedujem si vsako prazno šalo. Utrujeni smo od slabega pota in prav
5326 VII |                tak plemenitaš!" ~"Bodi uverjen," odgovoril je Volk Engelbreht
5327 XI  |               da je ptica puščave bila uverjena, da sem posuta z živim zlatom.
5328 XIV |           podložnika, ki bi bil večjim uverjenjem klical "Vivat Leopoldus",
5329 IX  |                dobre pol ure, da se je uvrstil dolgi sprevod. Na čelu je
5330 IX  |               poskakalo s sedla ter se uvrstilo za cesarskim nebom. Sprevod
5331 IX  |              vladarske milosti ter vas uvrščamo s tem med tajne naše svetnike!" ~
5332 III |             Ljudevit mu je pograbil po uzdi ter potisnil živinče k sebi,
5333 III |      razburjenemu srcu. Pograbil je za uzdni povodec, da se je konj pod
5334 XI  |              kateri je bil že iz dalje uzrl nekaj sumljivega. Bil je
5335 XIII|          bledih lic in ravnokar je bil ušel materi od dojilnih prsi.
5336 V   |              dijakov, ki je proti noči ušla iz vzgojevališča očetom
5337 V   |              vzdigaval Janez Plavec. ~"Ušli so in plačali niso! Pojedli
5338 III |                biti ženska, da bi mene užgala za stalno ter mi vzbudila
5339 XIII|               misliti. ~"Obilo radosti užili smo tiste dni v Bihačgradu,"
5340 XI  |        nebeških višavah sprehajala ter uživala božjo milost. A jaz se bom
5341 XI  |              he!" ~"Čul sem že, da ste uživali zaupanje gospodov turjaških,
5342 V   |               constitutions - in da ga vabi predse mogočni kolegij,
5343 VI  |                roko presvetlemu Janezu Vaccanu in pri očetih avguštincih
5344 IX  |              mesto tajna svetnika knez Vaclav Lobkovic in Hanibal Goncaga
5345 XI  |           Benečanom, bil sem z Janezom Vakjardom na Goriškem. In lahko zastavim
5346 X   |                Oj tebi, preljubi sveti Valentin z Limabrske gore, bodi potoženo,
5347 IX  |                baron Prank in Ljudevit Valerij baron Barbo. Imena praporščakov
5348 XI  |         prejokale so krasne oči za me! Valga me dios, da je res tako!" ~"
5349 III |                pogledati, povsod so se valili sivi oblaki, sive megle!
5350 VII |                v jutrovi deželi, ki se valja po mehkih blazinah ter seka
5351 III |         dečakom najmanjša skrb, vsi se valjajo po pregrehi kakor svinje
5352 XI  |                za Švedi ter sem bil za Valonci in Španjolci najboljši jezdec
5353 IX  |              mogoče, samo da se našemu Valvasorju ni videlo vredno pisati
5354 III |               tako vedel, kaj se godi. Valvazor ga imenuje mirnega gospoda,
5355 III |                sporočim Janez Vajkardu Valvazorju tako gotovo, kakor imam
5356 X   |              je ukazano! A Bog me bode varoval zaradi nje, ki nima pregrehe
5357 XII |               Janez Vajkard, "krasnega varovanca imate, gospod knez! Ali
5358 V   |               se šališ z menoj!" ~"Bog varuj! Ne zamerite mi, milostivi
5359 X   |               vendar pojdem!" Morda me varuje preblažena devica Marija!" ~"
5360 XI  |  zadovoljnostjo je sesal dobro vonjavo vase, ki je puhtela iz sklede. ~"
5361 IX  |              daleč ležalo okrog domače vasice. ~"To ni krščanski človek,"
5362 IX  |           dotična dela. Pod šentiviško vasjo sredi Ljubljanskega polja -
5363 IX  |               z drugo pa je skukal pet vatlov dolgo sulico in niti za
5364 VII |           mečem. Pač pa sem se moral z vašimi slugami, ki ne vedo, kako
5365 VI  |            ljubljansko mesto je postal važna in imenitna oseba in je
5366 VII |                vidite, da nas motite v važnih razgovorih!" ~"Govorite
5367 X   |               tepel, izpregovoril je z važnim naglasom: "Zdaj veš, kako
5368 VIII|               vrtnarska dela. Z veliko važnostjo so vlačili težke kose težkega
5369 XIII|              ki tlači junaka, če se je vdal mehkemu zakonu. Z dobrimi
5370 VI  |         Kljukec je nabral svoj obraz v vdane in pobožne gube ter zasukal
5371 II  |            tedaj, ko so stanovi in vsi vdani podložniki koprneli na prihod
5372 VII |             stole ter z nekako ponižno vdanostjo pričakovala, kdaj bode brat
5373 IX  |          gospodje in graščaki z veliko vdnaostjo in pobožnostjo sprejeli.
5374 V   |             ter požrl bridkost tistega večera v razljučeno svojo dušo.
5375 IX  |                Ko se je cesar usedel k večerji, zapokalo je na trgu, izstrelile
5376 III |         izpregovoril: "Krasna je kakor večerna zarja!" Drugi pa je vprašal: "
5377 III |              štel, v družbi z dijaki o večernem mraku napadati in pretepavati
5378 VIII|              pri očetih jezuitih zapel večerni zvon, čakal vas bom v zelenih
5379 XIV |    hvaležnejšega podložnika, ki bi bil večjim uverjenjem klical "Vivat
5380 X   |            zemljo. Potem mu je pa še z večjo spretnostjo naložil deset
5381 V   |              neskončno usmiljeni Bog k večnemu zveličanju!" ~Prisiljeno
5382 VI  |                  Bog ga tolaži v sveti večnosti! - skoprnel je v pravičnem
5383 VII |              njega veličanstvo, ter se vede, kakor so se časih vedli
5384 XI  |                ti španjolski navadi se vedem vselej, kadar stopim v dotiko
5385 II  |     velečastiti, kako je vaše mnenje o vedenju Janeza Sonca? Ali bi se
5386 VII |                vede, kakor so se časih vedli dvorni šaljivci! Nabrušen
5387 VI  |          Zaradi tega razlaganja in teh vednih molitev se je zakasnila
5388 XI  |            človek ne sršen, brenčeč po vejah!" ~Poslušal je znova v dol,
5389 IV  |                in dozdeva se mi, da še vejejo hladne jesenske sape!" ~"
5390 VIII|               rano bode visel nekdo na vejevju tega drevesa in burja, če
5391 XII |           spokorim! Poslušal ga nisem, Velčestvo, in zategadelj gleda me
5392 XII |               zgodilo pod vlado našega velečastnega in slavnega cesarja in gospoda,
5393 II  |              je tožno: "Vi se smejete, velečasttiti? Morda se vam vse to vidi
5394 VIII|         položil roko na ramo. "Vidite, velecenjeni Turjačanček, stvar je ta,
5395 IX  |            pripravljeno sprejti Vašega Veličanstva!" ~"Nič ne škoduje! Jutri
5396 IX  |              zasvedočeno odlikovanje. "Veličanstveno je bilo s teboj silno milostivo!" ~"
5397 XII |        Turjaškem gradu sprejel svojega veličastnega vladarja med golimi stenami
5398 VII |           strmita o naklepih njegovega velikanskega duha -- "da, kardinal! In
5399 II  |              nekako težavo, in navzlic velikanskim ostrogam, ki so mu tičale
5400 VII |            sedaj gledam s svojim duhom velikansko to prihodnost, kakor gledam
5401 VI  |               srebrnjak med prsti. ~Na velikem žrebcu sedeč je bil Simonovi'
5402 V   |                  Prineslo se je piva v velikih vrčih. Tako je vstal gospod
5403 VI  |               godrnjal je Plavec ter z velikoročnostjo basal malo pipo, "povsod
5404 VII |                še êna, ki bi mi dajala veljaven in vpliven glas tudi v cerkvi
5405 IX  |          Goričane. Takoj po dohodu ter veljavnih dostojanstvenikov je dobil
5406 XII |               v svoji roki celo moč in veljavo - še nikomur groznega veljaka.
5407 VI  |        Engelbreht z veliko ponižnostjo velo roko presvetlemu Janezu
5408 III |           tedanjega plemstva, in mnogo velslavno ime je bilo zastopano v
5409 VII |                 ne da bi mu bil purpur venčal častilakomno čelo! ~Ko sta
5410 XII |            turjaškega pokolenja! ~Knez Vencel Lobkovic je potem jezdil
5411 XII |              gradu. ~Tako je spodletel Venclu Lobkovicu prvi naskok, s
5412 VIII|                pomoli ondi sveti rožni venec, da bi me gospod Bog zopet
5413 V   |           milost, confratres?" ~"Damus veniam!" odgovorila je družba slovesno. ~"
5414 X   |              roke ter od samega maraza venomer rožljal s svojim zobovjem. ~"
5415 X   |          vkujejo vas pa gotovo v težke verige in zapro vas v podzemeljsko
5416 III |         samostan pri očetih kapucinih, verjel mu bodem! Tako puščavniški
5417 VI  |                 in to se jim je toliko verjetneje dozdevalo, ker jim je bila
5418 IX  |               vladar na obisk k svojim vernim podanikom! ~Ob poludveh
5419 IV  |              mit höchster Verwunderung vernomben), da se je ravnokar sprejeti
5420 VI  |            Rozina, ki je licemercu vse verovala, meneč, da ima s pravim
5421 XI  |               dan, ne bodete mi hoteli verovati!" ~"Ni mogoče!" začudil
5422 VI  |    Engelbrehtom govoril! Kdo ti naj to veruje? Ti si tako ošaben, da gospoda
5423 IX  |              naš letopisec, in mi radi verujeo, da je omenjeni "spectacul"
5424 XIII|             tega hudiča, viteza Sonca. Verujta mi, da bi nam bil dal opraviti,
5425 VII |              sedlu ter v pozni noči -- verujte mi, da bi med dnevom ne
5426 IV  |           svoje strmenje (mit höchster Verwunderung vernomben), da se je ravnokar
5427 VIII|         goricah za knežjim dvorcem. Ta veselica je imela namen, razradostiti
5428 VIII|           vedeli za grofovo, da se med veselicami, katere je hotela Turjačanov
5429 XIII|            blagoslovi!  Vprašam tedaj, vesta li kaj takega, kar bi srcu
5430 V   |           tvojim obrazom in - lonce je vezal!" ~Jurij Ljudevit se je
5431 III |             cvetja, ki naj bi za vedno vezalo frfetajočega metulja! Mnogo
5432 VIII|                pojdi na kolo, pojdi na vešala! To ni nikaka pravica, ljubi
5433 III |               sili za mano, kakor sili vešča za plamenom! Zaspal sem
5434 V   |                je šel zapirat hrastova vežna vrata, ponudil sem se mu
5435 V   |              zidu ter hotel spraviti v vežo. Pograbil ga je Plavec za
5436 VI  |            Rudnika so se med grmičevje vgnezdile vesele družbice, ki so imele
5437 IV  |                seie hbiling!). ~Gospod Vicarius Generalis: Ker ni vedel
5438 VI  |           svojo roko sekla po blaženem vicedojmu ter mu trgal srce iz prsi." ~"
5439 VI  |           izmed vseh, ki so kdaj imeli vicedomstvo v Karnioliji!" ~"Requiescat
5440 IX  |                21. cesarskih trabantov vicestotnik grof Oetingen; 22. cesarjevi
5441 V   |                 Iskal je z očmi dijaka Vida, in ko ga je staknil v pijanem
5442 V   |          visoki gospod. A tu je še moj Vidak. Priden fantiček je in očetje
5443 VIII|               Ali ne govorim redsnice, Videk Ti govori!" ~"To je tvoj
5444 VI  |              je obledel kakor sveča; v vidnem strahu je zajecljal: "Molči,
5445 XIV |            Engelbrehtu podaljšal se je vidoma bledi obraz. A bil je toliko
5446 V   |                ki imajo kaj v žepu! Po Vidu povprašuje. Kaj naj mu rečem?" ~"
5447 XI  |               in pretresel najsilnejši vihar puščave. Pričela je solze
5448 VIII|             mirno in mrtvo pred ljutim viharjem, ki se v hipu, v trenutku
5449 XIII|               iznad ram. Oj kolikokrat vihrali smo že ž njim v zeleno Bosno,
5450 VIII|         Prihitel je nadzornik ter ga z vihtečo palico podil z vrta. To
5451 VII |                                        VII ~Turjačanje, izsesavši bogastvo
5452 VIII|                                        VIII ~Na širokem hodniku je slonel
5453 VI  |             gozdne teme. Ana Rozina je viknila v smrtnem strahu, a potem
5454 IX  |                Od tega samostana se je vila vrsta mimo samostana klarisinjskega
5455 IX  |               je v družbi z nadvojvodo viljemom krenil proti starodavnemu
5456 XI  |              tako da ženska solza niti vinarja vredna ni. To jaz vem, ker
5457 X   |            Temu Mihaču sem dala zadnje vinarje in dejala sem mu: Idi na
5458 XIII|                dalje govorim - rujnega vinca napili in smo težki postali,
5459 X   |             poprej, bil je Mihač zares vinjen, in ženske so nad njim neprestano
5460 XIII|            lepšega in kratkočasnejšega vinopitja ne morejo niti misliti. ~"
5461 XIII|            dajal v hrabrosti in tudi v vinopitju najboljši vzgled. Ošteval
5462 XIII|           sinove! Vidva pa sta mi vrla vinska pobratima, in pravično vama
5463 II  |                govoriti, "ali vam teče vir preroštva?" ~"Sol de lupo!
5464 II  |                 placiusee paucis~Plena virtutis: placiusse nulli~Plena doloris!" "
5465 XI  |          zgoraj v veliki dvorani, kjer vise po stenah podobe grofov
5466 XIII|            rdeči nos grofa Turjaškega, visečega ondi na steni! Ha, ha!" ~"
5467 VIII|                 Jutri na vse rano bode visel nekdo na vejevju tega drevesa
5468 XIII|             dvorano, kjer so po stenah viseli temni obrazi ostrih gospodov
5469 VI  |              dvignil iz prahu do svoje visočine ter jo osrečil s plamtečo
5470 XIII|              trenil, si pri bogovih na visokem Olimpu in celo nebeško godbo
5471 XIII|            storiti barjaktar vrlega in visokorojenega gospoda Jankovi'ca, preden
5472 XIII|             pravici: večni spomin bodi visokorojenemu gospodu in baronu Jankovi'
5473 VI  |               tako da je v svoji takni visokosti ravno stal kakor sveča.
5474 X   |               vzemi Kljukca in njegove viteze ž njim! Danes bi se v mestu
5475 III |                bilo običajno nekdaj na viteških turnirjih, ko so se prenapeti
5476 IX  |        pripeljal s seboj tudi kranjsko viteštvo, in to je še bolj vzbujalo
5477 III |                  Izvolim si torej vas, vitežič brez domovine in brez imena!
5478 VI  |       mladeniče in s strahom, da morda vitka hčerka pozneje ravno taka
5479 IX  |           jezdarjenju žvenketala okrog vitkega telesa kriva turška sablja
5480 XI  |              bode pa morda po nebeških višavah sprehajala ter uživala božjo
5481 V   |                 postaviti te hočemo na višje mesto, tako da ne boš več
5482 IV  |           proti trgu obrnjen del nekaj višji. Nad glavnim vhodom je takrat
5483 VI  |               da se je še celo v sredi višjih stanov predrznil imenovati
5484 XIII|                nisem bil oženjen in ne vkovan v jarem, ki tlači junaka,
5485 X   |                    In če vas ne umoré, vkujejo vas pa gotovo v težke verige
5486 VIII|                smejati. Zlezel je bolj vkup in z roko je tleskal po
5487 V   |                se skrival v temo, ondi vladajočo. Z zvitimi očesci je opazoval
5488 VIII|             stasti, in čuden mir mu je vladal po duši, kakor je včasih
5489 VI  |               je po teh samotnih logih vladalo največje veselje; čula se
5490 XIV |           časti, jesti pri isti mizi z vladarjem, kateremu so se ravnokar
5491 IX  |              samo da bi ugledali morda vladarjev obraz na oknu. ~Okoli sedme
5492 XIV |           sreča, da so smeli poljubiti vladarjeve prste. ~Po zvršenem poljubljanju
5493 XII |                v rahli in pobožni duši vladarjevi. Breg se je s tem dnevom
5494 IX  |            zagotavljamo vas naše vedno vladarske milosti ter vas uvrščamo
5495 III |          ljubil. Ko je Leopold prevzel vladarstvo, ločiti se je moral prekanjeni
5496 IX  |              bodete odpočili pod našim vladarstvom, ker bodemo mir bolj ljubili
5497 VII |               slabejše od tedaj, ko je vladikoval še vzveličani Tomaž Hren.
5498 VII |                so duhovniške razmere v vladikovini mnogo mnogo slabejše od
5499 III |         priložnost, biti pri maši Vaše vladiške milosti! Božja služba je
5500 XII |               vse to se je zgodilo pod vlado našega velečastnega in slavnega
5501 XII |           storiti, kar sem storil jaz: vlčei se v zeleno travo ter ustanoviti
5502 V   |                polno. Ta nemška pijača vleče. Ko točiš, glej, da je veliko
5503 XII |               žlebovi in skoraj povsod vlečejo se pota na hribovje za Kureščkom,
5504 VII |            svojo soprogo v njene sobe, vlegel se je v posteljo ter se