| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] javnost 1 javorjah 1 jaz 33 je 1698 jé 1 jecal 1 jecanjem 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 1698 je 710 in 708 se 527 v | Ivan Tavcar Cvetje v jeseni IntraText - Concordances je |
Part
1 Inc | kostanjem. ~Gospa Marica je z belo roko prekladala posode 2 Inc | posode ter nalivala kavo, da je silil prijeten duh pod zelene 3 Inc | brez dela ostati: narezala je belega kruha ter ga simetrično 4 Inc | razstavila po mizi. Vmes pa je postavljala gospa Dinca 5 Inc | človekoljubnem tem delu, ki je veljalo v prvi vrsti meni, 6 Inc | veljalo v prvi vrsti meni, me je prešinila misel -- bogzna 7 Inc | prešinila misel -- bogzna od kod je prišla -- ki ni bila ljubezniva 8 Inc | katera ni dana vsakemu, komur je pa dana, tega pretresa, 9 Inc | vzela?" ~Polastila se me je hudobija: "Moje mnenje govori, 10 Inc | debelo prodaja?" ~"In jaz," je hitela gospa Mica, "svojega, 11 Inc | čebljanja in iz oči jim je plamtel ogenj, da sem menil, 12 Inc | Na Kamniških planinah se je pričela megla kaditi izza 13 Inc | Čas, recimo, moderni čas je tak, da je zakonska ljubezen 14 Inc | moderni čas je tak, da je zakonska ljubezen prav važno 15 Inc | Žrtev ste dneva, ki vas je rodil. A same dobro veste, 16 Inc | Tudi jaz ne morem za to, da je tako!" ~"Obrekovalec! Hudobnež!" ~ 17 Inc | ki veže dušo in telo, ki je kakor nevihta, ki pride, 18 Inc | Zasmehujte me, kolikor vas je volja! Da, prijateljice, 19 Inc | ker vam ni bilo dano, dano je bilo meni! Pretresala me 20 Inc | bilo meni! Pretresala me je ljubezen, enaka viharju, 21 Inc | viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, 22 Inc | Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih 23 Inc | obilo smejale ! Vprašanje je torej: me li hočete pošlušati?" ~ 24 I | I. ~Ko se je po travnikih otava kosila -- 25 I | kosila -- katerega leta je to bilo, nima za vas, častite 26 I | Teh osemintrideset let mi je tičalo neprijetno v kosteh: 27 I | neprijetno v kosteh: spodaj se mi je pričenjalo telo že nekako 28 I | zaokrožati, zgoraj ob sencih pa je že nekaj sivelo, kakor pozimi, 29 I | vejevju. Sicer pa se mi je dobro godilo. Nekaj let 30 I | skleda. Vzlic temu pa me je tistega dne, ko sem ob roki 31 I | potlačila in ravno tako me je potlačilo prepričanje, da 32 I | najzadnjem koncu vprašaš, je li tvoje življenje imelo 33 I | živo sem čutil, kako me je potrlo teh osemintrideset 34 I | svojo otožnost? ~Gnalo me je iz sobe. ~Ko stopim na ulico, 35 I | sobe. ~Ko stopim na ulico, je bil prvi človek, ki sem 36 I | bil tako podložen, kot ti je dandanes, pač pa smo vedeli, 37 I | svoji zakonski usodi. Ker se je sam ženil, je bil tiste 38 I | usodi. Ker se je sam ženil, je bil tiste dni pravi agent 39 I | duša. "Kam pa? Kam pa?" je povpraševal. ~Odgovoril 40 I | sem, da živi v veri, da je spregovoril najmodrejšo 41 I | pa me ni potolažila, ker je ženska le slaba tolažba 42 I | le slaba tolažba možu, če je star osemintrideset let. ~ 43 I | osemintrideset let. ~Tedaj se mi je poželelo po gospe Heleni, 44 I | poznate. Tiste dni -- morda je še danes -- je bila najkrasnejša 45 I | morda je še danes -- je bila najkrasnejša Ijubljanska 46 I | Ijubljanska gospa, a bila je -- gospa Mica, ne nabiraj 47 I | moja prijateljica. Kadar me je morila kaka skrb ali otožnost, 48 I | prijateljici, in vselej je njena materinska beseda 49 I | dušo in čelo. V mojih očeh je bila gospa Helena vzor ženske, 50 I | Prešernovih umotvorov me je opozorila ona. Bila je čez 51 I | me je opozorila ona. Bila je čez vse mere idealna ženska: 52 I | s svojim možem -- bil mi je součenec -- je živela v 53 I | bil mi je součenec -- je živela v resnično srečnem 54 I | vzornega zakona. Starejšo je bila gospa Helena že omožila, 55 I | posnemala sv. Petra, ko mu je Gospod zaukazal, da naj 56 I | razpne svoje mreže. ~Mlajša je živela še v hiši. Nekoliko 57 I | živela še v hiši. Nekoliko me je motilo, da so jo klicali 58 I | klicali Elviro. Ali že takrat je ta deklič nosil glavo, kakor 59 I | Samo ob sebi se ume, da je bila vzorno odgojena, in 60 I | odgojena, in lepota na njej se je že razvijala, tako da je 61 I | je že razvijala, tako da je snubač lahko živel v nadi, 62 I | ni bila dosegla. Ves dan je letala od učitelja do učitelja - 63 I | učitelja do učitelja - učila se je nebroj modernih jezikov -- 64 I | jezikov -- in tudi po klavirju je trkala, kadar je le količkaj 65 I | klavirju je trkala, kadar je le količkaj utegnila. Bila 66 I | količkaj utegnila. Bila je splošna sodba, da se bo 67 I | Vsaj gospa Helena, ki mi je zaupavala največje tajnosti, 68 I | skrbi. ~Gospa Helena me je kakor vsekdar preprijazno 69 I | njej ter takoj opazil, da je danes v razgovoru bolj počasna. 70 I | razgovoru bolj počasna. Nekaj je pletla, a tu in tam je počivala 71 I | Nekaj je pletla, a tu in tam je počivala z belima rokama 72 I | drevoreda, na katerega se je nudil lep pogled iz okusnega 73 I | stanovanja. Pazljivo in vestno me je poslušala, ko sem ji tožil 74 I | odgovorila takoj, pač pa je rahlo zaklicala: "Elvira!" ~ 75 I | zaklicala: "Elvira!" ~Hčerka je takoj, prav kakor da je 76 I | je takoj, prav kakor da je čakala na klic, vstopila 77 I | želiš, mama?" To, seve, je vprašala po francosko. ~ 78 I | francosko. ~Kako okusno se je bila napravila ta zelenjava! 79 I | napravila ta zelenjava! Vse je okroglo postajalo na njej 80 I | njej in beli predpasnik je lepe oblike mladega telesa 81 I | bolj povzdigoval. ~Mama ji je ukazala, da naj gre za pol 82 I | gotovo vrniti domov. Elvira je brez odloga odšla, in prepričan 83 I | zopet domov, kakor se ji je zapovedalo. ~"Kako to grmičevje 84 I | staramo in življenje nam je v nadlego!" Po teh besedah 85 I | vzdiha. Gospa Helena me je skoraj pol ure tolažila 86 I | biti govora. Končno pa se je zagledala v strop in je 87 I | je zagledala v strop in je nekaj premišljevala. ~"Koliko 88 I | zahajate v našo hišo?" me je vprašala naposled z nekako 89 I | družbi, gospa Helena!" ~"To je fraza!" je odgovorila hladno. ~" 90 I | Helena!" ~"To je fraza!" je odgovorila hladno. ~"Čemu 91 I | Drugega biti ne more!" me je zavrnila odločno. "Do kler 92 I | Do kler sem bila sama, se je dalo to še urediti; sedaj 93 I | še urediti; sedaj pa, ko je Elvira dorasla, ni moči 94 I | vendar starega!" ~Zavrnila me je takoj: "Hudobni jeziki tega 95 I | Skoraj zaihtel sem: "Kaj mi je početi? Ali naj ne prihajam 96 I | nesrečnega. Gospe Heleni pa se je razširil čaroben smehljaj 97 I | smehljaj po licu in šepnila je: "Se da tudi drugače urediti." ~ 98 I | drugače urediti." ~Ko me je nekaj časa pomenljivo gledala, 99 I | časa pomenljivo gledala, je še dostavila: "Opraviti 100 I | nami večerjate." ~Izginila je in me prepustila občutkom, 101 I | se kar usuli name. Kaj mi je početi? Ali mi je pokazala 102 I | Kaj mi je početi? Ali mi je pokazala vrata? Njena beseda, 103 I | me zadela strela, tako me je zadel ta "klink! klink!". 104 I | klink! klink!". Elvirica se je točno vrnila domov in sedaj 105 I | točno vrnila domov in sedaj je v belem predpasniku, ki 106 I | v belem predpasniku, ki je še bolj uveljavljal njene 107 I | na klavir. ~V hipu se mi je odprl pogled na Galilejsko 108 I | Galilejsko jezero -- morda je bilo tudi kako drugo, ker 109 I | videl sem sv. ~Petra, ko je s tovariši privlekel prazne 110 I | svojemu Gospodu. In Gospod je ukazal: "Vrzite mreže še 111 I | Kaj se potikaš po tlaku?" je zakričal osorno, in to z 112 I | osorno, in to z obrazom, ki je podoben kozolcu, če ga prevrne 113 I | dušo, in rediš se, kakor da je mast glavni namen tolstega 114 I | Potem kmalu sprevidiš, da je življenje dar božji in da 115 I | dolgočasijo v njem!" Nato je odrinil. ~Meni se je tedaj 116 I | Nato je odrinil. ~Meni se je tedaj prikazalo pred pogledom 117 I | plot. ~Sestra moje matere je bila omožena na Jelovem 118 I | visoko v gričih, in pismo mi je pisal njen sin Boštjan Presečnik, 119 I | sin Boštjan Presečnik, ki je bil vsekdar ponosen na sorodstvo, 120 I | ponosen na sorodstvo, ki je naju vezalo. Tiste polomljene 121 I | so mi pripovedovale, da je Boštjan slabe volje, ker 122 I | že težko čaka. In Meta se je razrastla, da jo komaj spoznaš." 123 I | Muhova iz Jarčjega sela, je bila žena Boštjanova, Meta 124 I | Meta pa njegova hči. Ta se je "razrastla". No! No! ~ 125 II | življenjske potrebščine. Češnja je glavno drevo in spomladi 126 II | glavno drevo in spomladi je krajina povita z belimi 127 II | belimi venci. Tudi oreh je tu domačin in sad njegov 128 II | nismo imeli. V tisti dobi je v našem pogorju še cvetela 129 II | in, kjer smo se igrali, je bilo videti iz dalje, kakor 130 II | valjale umazane vreče. Če je sneg zapadel, so se valjale 131 II | krvavo kožo po ledu. Ko je prišla rahla pomlad, staknili 132 II | se vsakega kraja, kamor je nosila ptica svoje gnezdo, 133 II | mrgole pred dušo, telesu pa je, kakor bi se kopalo v bistri 134 II | okrepčevalni vodi. ~Ravno tako je bilo tisti dan, ko sem hodil 135 II | zapela vuga! In pognala je zlati svoj glas v zeleno 136 II | dolino! Vuga? Malo pozno je že bilo zanjo. Meni pa se 137 II | že bilo zanjo. Meni pa se je vendar zdelo, da je le bil " 138 II | pa se je vendar zdelo, da je le bil "stric Matic", ki 139 II | za tako gnezdo, a še to je viselo na tako šibki veji, 140 II | njega! ~Nad Lovskim brdom je pričel kazati svoj obraz 141 II | naš Blegoš, a tik njega je čepel okrogli Koprivnik, 142 II | da namočijo polje, kadar je najmanj treba. Takrat je 143 II | je najmanj treba. Takrat je v ozadje stopila Ljubljana 144 II | omlačena dva snopa. ~Mož je pokazal z roko na Blegoš: " 145 II | pokazal z roko na Blegoš: "Lep je! Na vrhu je v senci, po 146 II | Blegoš: "Lep je! Na vrhu je v senci, po bregovih pa 147 II | ga sonce obseva!" ~In res je takrat nad goro plaval velik 148 II | goro plaval velik oblak, ki je jemal vaše sončne žarke, 149 II | vaše sončne žarke, tako da je bil vrh teman. "Lep je," -- 150 II | da je bil vrh teman. "Lep je," -- k meni je obrnil izmučeni 151 II | teman. "Lep je," -- k meni je obrnil izmučeni svoj obraz -- " 152 II | izmučeni svoj obraz -- "in če je človek šestnajst let bil 153 II | komaj nagleda." ~Zagledal se je v goro. Pričelo se mi je 154 II | je v goro. Pričelo se mi je svitati, kdo bi bil ta človek. 155 II | ta človek. Dolgi zapor mu je bil razoral lice in izpadli 156 II | lahko spoznati. ~Nekdaj je naše gorovje le o tem govorilo, 157 II | zaradi majhne njivice, ki je bila last beračeva, po kateri 158 II | last beračeva, po kateri pa je hotel bogatin vlačiti posekani 159 II | les iz svojega gozda, ki je ležal ravno nad omenjeno 160 II | omenjeno njivico. Kalar, ki je bil z vso vasjo v sorodu, 161 II | bil z vso vasjo v sorodu, je imel torej vso vas na svoji 162 II | vas na svoji strani. Imel je pa na svoji strani še različne 163 II | mu denarnico puščali, da je pravda več stala, nego sta 164 II | gozd skupaj vredna. Skalar je vsled tega imel proti sebi 165 II | odvetnikov, ali vzlic temu je končno zmagal v pravdi. ~ 166 II | mislite, kako sovraštvo je nastalo med Kalarjem in 167 II | Kalarjem in Skalarjem. Bogatin je besnel in bil je -- kakor 168 II | Bogatin je besnel in bil je -- kakor pravimo -- vedno 169 II | sem se spomnil, kako se je govorilo, da sta se v nekem 170 II | srečala, se spopadla in da se je pri tem Kalar do smrti ponesrečil. 171 II | smrti ponesrečil. Potem je bila dolga razprava in -- 172 II | sem se prav spominjal -- je bil Skalar za vse življenje 173 II | ovce skupaj pasla, kateri je pa bil videti sedaj za najmanj 174 II | starejši od mene. ~Zopet je ječal: "Lemoj, šestnajst 175 II | kot kopriva -- ej, huda je bila!" ~Ko je nekaj časa 176 II | ej, huda je bila!" ~Ko je nekaj časa molčal, je iztegnil 177 II | Ko je nekaj časa molčal, je iztegnil koščeno roko ter 178 II | pokazal na kraj, kjer se je iz zelenega bukovja kazal 179 II | brdu. ~"Vid'š, tam za robom je bilo! Na ozki stezi me je 180 II | je bilo! Na ozki stezi me je srečal, sekiro je vzdignil 181 II | stezi me je srečal, sekiro je vzdignil in k meni je rinil. 182 II | sekiro je vzdignil in k meni je rinil. Ker pa je bilo deževalo, 183 II | k meni je rinil. Ker pa je bilo deževalo, se mu je 184 II | je bilo deževalo, se mu je spodrsnilo. Truplo in sekira 185 II | skalovju navzdol in, kakor je Bog v nebesih: jaz se ga 186 II | nisem dotaknil! Vid'š, tako je Kalar umrl!" ~Vprašam: " 187 II | obsodili?" ~"Njegov brat je pričal. Skrit za grmovjem, 188 II | pričal. Skrit za grmovjem, je hotel videti, kako sem Kalarja 189 II | potisnil čez rob. Krivico mi je delal in šestnajst let mi 190 II | delal in šestnajst let mi je ukradel!" ~Do sedaj Šimnova 191 II | bila spregovorila. Prejkone je bila v dvomih, ali naj me 192 II | vikal neoženjenega, štel ti je to v zlo. Žalibog je tudi 193 II | ti je to v zlo. Žalibog je tudi ta lepa navada v pogorju 194 II | ni mogla krotiti. Imela je jokajoč, stepen glas, kakor 195 II | slabo zadel. Povzdignila je ta glas. ~"Toliko sem vekala," 196 II | glas. ~"Toliko sem vekala," je zastokala, in njene oči 197 II | na delo! Dobro leto potem je umrla Špelica -- od stradanja! 198 II | žalujoči pri pogrebu. Zatorej je tudi Luca "vekala", ko so 199 II | ko so ji moža vzeli in ko je umrlo otroče. ~Pa tudi brez 200 II | človek tej ženski verjel, da je veliko trpela pod božjim 201 II | V teku tega trpljenja se je je oprijela bolezen, da 202 II | teku tega trpljenja se je je oprijela bolezen, da je 203 II | je oprijela bolezen, da je s suhim svojim obrazom migala 204 II | vrhu cerkvene strehe, kadar je dvojna sapa v zraku. Ta 205 II | v zraku. Ta uboga glava je brez odloga kakor nihalo 206 II | hotela sproti zanikavati, kar je govorila z jokajočim in 207 II | stepenim svojim glasom. Vse to je napravljalo vtis smešnosti, 208 II | smešnosti, ali ravno ta smešnost je nehote povišavala -- če 209 II | vtis žalosti, katera je bila materi Luci v toliki 210 II | toliki meri prisojena. ~"Tako je tudi Špelica umrla! Pa še 211 II | postal. ~"Lemojte" -- pa se je takoj popravila -- "lemoj, 212 II | vendar Kosmov! - Zjutraj je umrla, in povem ti, od stradanja! 213 II | od stradanja! Na svetu je komaj tri leta bila. Pa 214 II | spodobi človeku. Zvečer, ko se je luna prikazala za Goro, 215 II | imeli kravo pri hiši. Takrat je sadje cvetelo. Naložila 216 II | vejic sem položila k nji, da je šla v cvetju od doma." ~ 217 II | predstavljajte to revo, ko je svojega mrtvega otroka v 218 II | verjame, da sploh veste, kaj je trpljenje na svetu? - Povedati 219 II | Povedati ne morem, kako mi je bilo tisto noč. Tak pogreb, 220 II | Jezus! O Jezus!" ~Nekaj časa je vzdihovala, nakar je še 221 II | časa je vzdihovala, nakar je še dostavila: ~"Ali brez 222 II | a povem ti, še trikrat je žival prekrižala pot; vselej 223 II | žival prekrižala pot; vselej je obsedela in si brisala gobček. 224 II | brisala gobček. In vidiš, Bog je poslal tega pogrebca, ker 225 II | sta mi potožila, ali Luca je potem vodila prvo besedo. ~" 226 II | v Gradiški, fantiček pa je moral v službo, ker ga doma 227 II | Na Dunaj?" ~"Tje, kjer je cesar. Dohtar" -- tu je 228 II | je cesar. Dohtar" -- tu je v moje veliko zadoščenje 229 II | prijatelja Karla -- "mi je vse lepo napisal in v posebnem 230 II | napisal in v posebnem listu je prosil vse kristjane, naj 231 II | računal in še nekaj za pot mi je dal. Hvala Bogu, da so še 232 II | Na dolgo in široko mi je pripovedovala, kako se je 233 II | je pripovedovala, kako se je vozila na Dunaj, kako je 234 II | je vozila na Dunaj, kako je ondi cesarja iskala, kako 235 II | cesarja ni videla, da pa ji je ta vendarle pomilostil moža. ~" 236 II | Zdaj, zdaj imam moža," je končala. "Obleko sem mu 237 II | Obleko sem mu kupila, da se je napravil, kakor vidiš," 238 II | napravil, kakor vidiš," ponosno je migala z glavo. "Ali ni 239 II | Čeden sicer ni bil, ker je nova obleka visela na njem 240 II | plotu, a pritrdil sem, da je čeden. ~Tiho je dodala: " 241 II | sem, da je čeden. ~Tiho je dodala: "Doma pa mu nimam 242 II | brez večerje." ~Obmolknila je ter me kimaje gledala od 243 II | gledala od nog do glave. Nato je vprašala: ~"Ali kaj prida 244 II | zaslužiš?" ~Videl sem, da je s strahom pričakovala mojega 245 II | Prav lahko!" ~Sedaj je trepetala vsaka črta na 246 II | potrebščin. Trgovec pa nam je pridal vrečico, katero smo 247 II | smo napolnili in katero je potem ves srečen nosil Skalarjev 248 II | Skalarjev Šimen. ~Pri odhodu je Posevčnik omenjal, da je 249 II | je Posevčnik omenjal, da je vsa vas v ognju in da bi 250 II | proti Jelovemu brdu, kjer je bilo splošno mnenje, da " 251 II | kole in vile. Razlegal se je krik: "Živ ne bo prišel 252 II | Živ ne bo prišel v vas! Če je oni pod zemljo, naj gre 253 II | ta za njim!" V prvi vrsti je divjal Kalar, ki je v rokah 254 II | vrsti je divjal Kalar, ki je v rokah nosil zakrivljene 255 II | gnojne vile. Tudi nekaj žensk je kričalo vmes, in še celo 256 II | okamenela. "Moli, Luca!" je zaječal Šimen. Krčevito 257 II | zaječal Šimen. Krčevito je tiščal vrečico k sebi, snel 258 II | potno svoje čelo. ~Zadonela je veličastna molitev o Kristovem 259 II | jokajoči glas kimajoče Luce je presegal vpitje množice. -- 260 II | molitev, ali ta prilika me je preobvladala in razoglav 261 II | iskala pomoči pri Njem, ki je nekdaj trpel za solzni naš 262 II | sovražne tolpe. Za Blegošem je sonce zatonilo in senca 263 II | sonce zatonilo in senca je legala po krajini. Kakor 264 II | legala po krajini. Kakor jok je bilo čuti Luce skrhani glas: ~" 265 II | Luce skrhani glas: ~"ki je za nas krvavo bičan bil, 266 II | nas krvavo bičan bil, ki je za nas s trnjem kronan bil, 267 II | s trnjem kronan bil, ki je za nas križan bil." Preplašena 268 II | ostala pri enem; vse skupaj je mešala, tako da je sedaj 269 II | skupaj je mešala, tako da je sedaj molila k Onemu, ki 270 II | sedaj molila k Onemu, ki je za nas križan bil, potem 271 II | potem pa zopet k Onemu, ki je za nas s trnjem kronan bil. 272 II | kronan bil. Presunilo me je tako, da sem skoraj videl, 273 II | nosila križ ž Njim! ~Ljudstvo je obmolknilo. Že je nekaj 274 II | Ljudstvo je obmolknilo. Že je nekaj količev odletelo v 275 II | možje so iz-ginjali. Zadnji je odstopil še Kalar in vile 276 II | odstopil še Kalar in vile je treščil na tlak pred hlevom. 277 II | koči, in še iz dalje se je čul stepeni in jokajoči 278 II | jokajoči glas Luce: "ki je za nas križan bil". - ~Tako 279 III | III. ~Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno 280 III | zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od 281 III | Tak kralj in gospodar je bil Presečnikov Boštjan 282 III | Jelovem brdu. Njegova hiša je stala prav pri koncu vasi. 283 III | prav pri koncu vasi. Zidana je bila in imela je tako imenovano " 284 III | Zidana je bila in imela je tako imenovano "gorenjo 285 III | gorenjo hišo", okrog katere je tekel lesen hodnik. Okna 286 III | tesno zapažena. Nad okni je kraljeval sv. Ferjen ter 287 III | Tik hleva na dvorišču je ležal velik kup gnoja, a 288 III | kazala snaga in red. Na steni je viselo raznovrstno orodje, 289 III | viselo raznovrstno orodje, da je bilo takoj pri roki. Tnalo 290 III | bilo takoj pri roki. Tnalo je bilo pometeno in glavna 291 III | in glavna pot proti hiši je bila še celo s peskom posuta. 292 III | posuta. Tik vhoda pri veži je tekla voda iz umetnega vodnjaka, 293 III | ustvarjalo kaj nesoglasja. Vse se je strinjalo in ujemalo. ~Bila 294 III | strinjalo in ujemalo. ~Bila je že noč, ko sem stopil v 295 III | vežo. ~Dolga ta veža se je končala v mogočno kuhinjo, 296 III | kuhinjo, visoko obokano. Kadar je visoki ta obok bil poln 297 III | obok bil poln mesa, ki se je ondi sušilo, je človeku 298 III | mesa, ki se je ondi sušilo, je človeku posebno dobro del 299 III | zavita v saje, od katerih je pri južnem vremenu kapalo 300 III | nikdo ni spotikal; bila je to nekdanja navada, tako 301 III | nekdanja navada, tako da je kapalo že pri starem očetu 302 III | pri tega očetu. ~V veži je vladala tema, samo od ognjišča 303 III | samo od ognjišča sem se je svetilo. Tam se je togotila 304 III | sem se je svetilo. Tam se je togotila ženska, da niso 305 III | njena jeza in srd. Bila je dekla Liza, ki je pred petimi 306 III | Bila je dekla Liza, ki je pred petimi leti že tudi 307 III | Presečnikovih. A njena beseda je veljala hlapcu Danijelu -- 308 III | olikanem pogorju! -- ki je istotako že dolgo vrsto 309 III | večkrat sem omenjal, da je tedanji čas imel svoje posebne 310 III | navade. ~Med take navade je spadalo tudi, da sta hlapec 311 III | prislužita. ~Taka zaroka je vezala tudi Lizo in Danijela, 312 III | let skupaj služila. In res je ona varčevala, kar se je 313 III | je ona varčevala, kar se je le dalo, a Danijel -- že 314 III | Danijel -- že ime kaže, da je bil svoj čas prinesen iz 315 III | čas prinesen iz Trsta -- je bil falot, ki je zaslužek 316 III | Trsta -- je bil falot, ki je zaslužek najrajši v svojem 317 III | brez viharjev: prav rado se je bliskalo in včasih je še 318 III | se je bliskalo in včasih je še celo treskalo. ~Danes 319 III | še celo treskalo. ~Danes je pri ognjišču treskalo: ~" 320 III | grdoba lena!" ~Mimo mene je prikrevljal Danijel s kozavim 321 III | kozavim svojim licem. Imel je desno nogo krajšo od leve, 322 III | nogo krajšo od leve, ker se je sploh pri vsakem Trzačanu -- 323 III | kaka telesna hiba. Kmalu se je prigugal nazaj in nosil 324 III | prigugal nazaj in nosil je polno naročje ravnokar naklanih 325 III | Lizka!" ~Zadnjo besedo je nekako sumljivo izgovoril, 326 III | sumljivo izgovoril, tako da se je lahko čulo za "Liziko" ali 327 III | kravo v hlevu. Liza jo je umela za kravo. ~"Ti vrag 328 III | Ti vrag črni!" Pograbila je za oklešček ter udarila 329 III | udarila za Danijelom, ki jo je urnih peta odkuril iz veže.- ~ 330 III | Kar čutil sem, kako se je v njem vse vnelo od veselja, 331 III | obišče sorodnik. Takrat je pri nas sorodništvo še nekaj 332 III | bilo! S svetlim očesom me je pogledal in dejal: ~"No!" ~ 333 III | da ste le zdravi!" ~Nato je Boštjan zaklical svoji ženi, 334 III | vladal "smrdljivec", pač pa je v leščerbah gorelo laneno 335 III | lesenih stebričkih, od koder je izhajalo prejkone tudi ime. 336 III | prejkone tudi ime. Če se je v kaki gostilni nabirala 337 III | gostilni nabirala nevihta, je gospodar najprej ukazal 338 III | gospodinji ali dekli, da je štobrčke v kraj spravila, 339 III | Cerknega ne! Laneno olje je podleglo in smrdljivi bratec 340 III | potrebni premičnini. Kultura je štobre vzela! ~Barba je 341 III | je štobre vzela! ~Barba je nekaj odlašala. Ko je prinesla 342 III | Barba je nekaj odlašala. Ko je prinesla štober in plamtečo 343 III | leščerbo, sem opazil, da je morala že vedeti o mojem 344 III | prihodu. V kratkem času si je bila preoblekla srajčnik -- 345 III | karakteristično oblačilo je zagazilo v pozabo - kateremu 346 III | zagazilo v pozabo - kateremu se je videlo, da prihaja iz perila. 347 III | Tudi nov predpasnik si je bila pripasala. ~Barba je 348 III | je bila pripasala. ~Barba je bila še vedno postavna žena. 349 III | obraz povedal, tako da se je zadovoljno zasmejala. V 350 III | nekaj tednov, razžarilo se je obema lice. Prepričan sem 351 III | takih sitnostih. Umelo se je na obeh straneh, da bom 352 III | med svoje. ~Stemnilo se je. Posli so pričeli cepati 353 III | cepati v hišo in naenkrat je bila miza zasedena. Gospodinja 354 III | miza zasedena. Gospodinja je hitela po večerjo. ~Najprej 355 III | po večerjo. ~Najprej se je pred nas postavila velika 356 III | krompirja, iz katere se je mogočno kadilo. Mati Barba 357 III | mogočno kadilo. Mati Barba je na mizo za družino natrosila 358 III | posodi zadnja dva kosa, ju je pograbil hlapec Danijel, 359 III | Ostati nič ne sme!" ~Nato je prišel na vrsto sok, v katerega 360 III | na vrsto sok, v katerega je vrgla gospodinja veliko 361 III | kepo rumenega masla. Vsak je dobil leseno žlico -- ki 362 III | pridno in z vnemo. Tu in tam je Liza zavpila nad Danijelom: ~" 363 III | brigalo za to karanje. Ko je bilo le še malo v skledi, 364 III | bilo le še malo v skledi, je to k sebi potegnil, režeč 365 III | slabo kuha!" ~Pri večerji je nosil prvo besedo stari 366 III | stari Jakopin. Tisti dan je delal pri Presečnikovih. 367 III | delal pri Presečnikovih. Je li imel ta starec kako krstno 368 III | klicali za Jakopina. Bil je Radeckega vojščak, ponosen 369 III | svojo nemščino, kakor si jo je bil prilomil v vojaški službi. ~ 370 III | v vojaški službi. ~Ko se je sok na mizo postavil, je 371 III | je sok na mizo postavil, je pričel: ~"Kaj veste vi, 372 III | veste!" ~"Povej nam kaj!" je prosila Liza, ki se očividno 373 III | Veliko ti lahko povem," se je odrezal Jakopin. "Najlepše, 374 III | Jakopin. "Najlepše, kar je bilo, je bilo v Brešiji. 375 III | Najlepše, kar je bilo, je bilo v Brešiji. Tam so nas 376 III | mogel drugače izgovoriti - "je dejal: ,Fantje, pojdimo 377 III | iz mesta!' Tisti dan me je imel profos v rokah, ker 378 III | nas streljali. Da, tako je bilo!" ~"Pa ste vendar nazaj 379 III | vendar nazaj streljali?" se je vmešal Danijel. ~Jakopin 380 III | vmešal Danijel. ~Jakopin ga je zavrnil: ~"Molči, ki nič 381 III | ne veš! Gori za dimnikom je tičal Lahonček in na nas 382 III | tičal Lahonček in na nas je streljal, da se je vse kadilo 383 III | na nas je streljal, da se je vse kadilo okrog njega. 384 III | še danes ga vidim, kako je omahnil, zdrsnil po strehi 385 III | nato tlesknil na kamen, da je vse okrog škropilo. Lepo 386 III | vse okrog škropilo. Lepo je bilo! In potlej smo šli 387 III | smo šli v Mantovo." ~"Kaj je Mantova?" vpraša Liza. ~ 388 III | vpraša Liza. ~Takrat se je Jakopin repenčil, kakor 389 III | petelin na gnoju. ~"Mantova je mesto; ajne greze festunk, 390 III | Ta "greze boser" se mi je zagrizel v uho tako, da 391 III | smeha. ~"Le smejaj se," se je zatogotil Jakopin, "dobro 392 III | zatogotil Jakopin, "dobro pa je le, če človek nemško govori!" ~ 393 III | človek nemško govori!" ~Ker je bilo mleko pozajeto, je 394 III | je bilo mleko pozajeto, je družina vstala in odšla. ~" 395 III | vstala in odšla. ~"Kje pa je Meta?" vprašam gospodinjo. ~" 396 III | gospodinjo. ~"Pri ognjišču je jedla," odgovori mati, " 397 III | odgovori mati, "in sodim, da jo je malo sram pred tabo." ~" 398 III | sram pred tabo." ~"Sitna je danes," pristavi Boštjan, " 399 III | izhajati ž njo." ~Gospodinja ga je zavrnila: ~"Ne bodi prehud 400 III | posebnega zdravja in hitre jeze je tudi." ~"Kar ima od tebe," 401 III | tudi." ~"Kar ima od tebe," je dodal gospodar zadovoljno. ~ 402 III | sta utihnila. Nekaj časa je obstala, nato se je približala 403 III | časa je obstala, nato se je približala peči, da je stopila 404 III | se je približala peči, da je stopila vsa njena postava 405 III | svetlo. Takoj sem videl, da je še pol otroka, pol device, 406 III | najlepša stvaritev, s katero je osrečil Bog zemljo in moške 407 III | in moške na nji! Visoka je bilo kot klas na njivi. 408 III | nisem mogel opaziti, ker je imela ruto tako zavezano, 409 III | ruto tako zavezano, da ga je ž njo skrivala. ~"Sem pojdi, 410 III | nekoliko osorno. ~"Saj grem!" je odgovorila tiho. Nato je 411 III | je odgovorila tiho. Nato je pristopila k mizi, sedla 412 III | ruto pod obrazom, da ji je padla na rame. ~Na obraz 413 III | padla na rame. ~Na obraz ji je padala polna svetloba. Kako 414 III | prijateljice, popišem ta obraz? To je ravno: ne dá se popisati! 415 III | Pogledal sem jo, ali takoj je odmaknila oči ter jih dvignila 416 III | proti stropu. Prešinila me je misel: ta obraz, nebeški 417 III | obraz, nebeški Rafael, se je moral nekdaj že zibati pred 418 III | duhom! In res, v Bologni je bilo, ko sem koprnel pred 419 III | svete Cecilije! Naša Meta je imela obraz te svete Cecilije. 420 III | z Jelovega brda. ~V meni je vse zakipelo, česar pa nisem 421 III | pokazati. Moja osornost jo je bila prvi hip preplašila, 422 III | prvi hip preplašila, pa se je hitro ojačila. Meni nič, 423 III | ojačila. Meni nič, tebi nič je spregovorila: ~"Brado pa 424 III | bile edine besede, katere je Meta tisti večer v moji 425 III | gorenjo hišo. Lojena sveča se je prižgala, da nam je svetila 426 III | sveča se je prižgala, da nam je svetila po temnih stopnicah, 427 III | malenkost. V gorenji hiši je vse dišalo po žitu. Ondi 428 III | Presečnikovih nikdar prazne. Bila je tudi "malana". Na vsaki 429 III | malana". Na vsaki steni se je videla zlata monštranca 430 III | belo hostijo, a obdajalo jo je grozdje v isti velikosti, 431 III | prinesli iz dežele Kanaana. Tu je stala tudi postelja, široka, 432 III | stotnija. Sivo-rdeče-belo je bila v umetnih štirikotih 433 III | ravno nad zglavjem, pa je zrlo resno in skrbno veliko 434 III | posteljo na plevnico, ki je bila za moje kosti precej 435 III | hlapcem pa sem strl luč, da je po vsi gorenji hiši neprijetno 436 III | zadišalo. Ali vendar, kako je bilo prijetno ležati tu. 437 III | sem pri odprtem oknu -- mi je napolnil pljuča kakor voljno 438 III | tako živih bojah, kakor jih je videl zidu vdihniti le samouk, 439 III | vdihniti le samouk, katerega je Poljanski dolini rodil neznatni 440 III | Jelovem brdu, in spomin nanje je pomnožil harmonijo, katera 441 III | pomnožil harmonijo, katera je objemala Presečnikovo selišče. ~ 442 IV | IV. ~Drugo jutro me je zbudil rahel klic: "Vstati 443 IV | zbudil rahel klic: "Vstati je čas!" Dan se je komaj delal, 444 IV | Vstati je čas!" Dan se je komaj delal, ko sem že tičal 445 IV | tičal v obleki. Moje telo je bilo okrepčano, ker sem 446 IV | ne more. ~Spodaj v hiši je že stala skleda na mizi 447 IV | skleda na mizi in kmalu je bila zbrana okrog nje družba 448 IV | posebej praviti. ~Mati jih je bila polila z "volóvim masovnikom", 449 IV | nemogoča beseda! Pa se je vendar dostikrat spominjam, 450 IV | pinjeno mleko zakuhana moka - je izginila, in prav milo se 451 IV | izginila, in prav milo se mi je storilo, ko sem zadnjič 452 IV | snela kose z zida. Liza je prinesla iz hleva posodo 453 IV | namolzenega mleka. Porogljivo se je zasmejala: "Hek!" ~Ali njena 454 IV | stokati do strmega laza. To je bilo najtežje delo, s katerim 455 IV | snubači že oglašajo?" ~"Saj je še otročja," odgovori oče 456 IV | svetu!" ~Prav odleglo mi je pri teh besedah, kakor da 457 IV | sva dospela do Mlinš, naju je objelo mlado jutro z nepopisno 458 IV | nepopisno svojo milobo. Širno se je razprostiral travnik pred 459 IV | travnik pred nama. Otava je lepo kazala in rožice so 460 IV | po zeleni tratini, ki se je vlekla skoraj tja do bukovih 461 IV | svoje mreže, na njih pa je ležala rosa v srebrnih kapljah. 462 IV | ptice, predvsem strnad, ki je neprestano gnal svoj "čer-čer-čer-čeriii". ~ 463 IV | čer-čer-čer-čeriii". ~Vse to je pila duša in kmalu je odmevala 464 IV | to je pila duša in kmalu je odmevala od drobnih ptic 465 IV | deset korakov od mene se je oglasil Danijel odločno 466 IV | za seboj pustil. Danijel je mislil, da bo imel z mano 467 IV | opravilo, in zategadelj me je poklical na dvoboj s koso. 468 IV | sem danes; žilava moč se je pretakala po mojih udih 469 IV | sem zvonil po nji. ~Že se je zaveselil Danijel: ~"Pa 470 IV | od fare!" ~Prezgodaj se je veselil poštenjak. Kmalu 471 IV | vaji; v mogočnih plasteh mi je padala trava in duh sveže 472 IV | trava in duh sveže zemlje je puhtel od nje. ~Prvi sem 473 IV | svojo rajdo. Danijel pa je vrgel z jezo koso v travo, 474 IV | z jezo koso v travo, da je kar odskočila. ~"Boš kosišče 475 IV | Boš kosišče zlomil!" ga je miril Boštjan. ~Bilo je 476 IV | je miril Boštjan. ~Bilo je dosti smeha, kar je Danijela 477 IV | Bilo je dosti smeha, kar je Danijela še bolj razkačilo: ~" 478 IV | Po končanem tem opravilu je spregovorila Meta: ~"Mati 479 IV | spregovorila Meta: ~"Mati je dejala, da naj pride Janez 480 IV | Ne grem!" ~K meni se je nagnila in šepnila: ~"Pa 481 IV | Ti nekaj pokažem." ~"Ker je delavcev dosti, grem!" ~ 482 IV | Vstala sva, da bi odšla. To je opazil hlapec Danijel in 483 IV | opazil hlapec Danijel in je pričel nagajati, kakor smo 484 IV | si prijateljstvo. Danijel je tolkel po svojem šepastem 485 IV | danes ni jasno. ~Meta se je ponosno ozrla proti hlapčetu 486 IV | siknila: "Švedra!" ~Ta pa se je še vedno krohotal ter gonil 487 IV | Pojdiva do Karlovščice," mi je odgovorila. "Jera še živi." ~ 488 IV | vasi na Kalarjevem dvorišču je stal osemletni Kalarjev 489 IV | Nalito polne hlačice ga je bilo in meso je kar viselo 490 IV | hlačice ga je bilo in meso je kar viselo od njega. Prvi 491 IV | od njega. Prvi navihanec je bil med vaškimi otročaji. 492 IV | vaškimi otročaji. Komaj je ugledal Meto, se je glasno 493 IV | Komaj je ugledal Meto, se je glasno zasmejal in še bolj 494 IV | nekaj doživel. Dekle se je pretreslo in sapa je kar 495 IV | se je pretreslo in sapa je kar zapiskala iz nje. Bliskoma 496 IV | zapiskala iz nje. Bliskoma je bila z roko pri zemlji ter 497 IV | dvignila kamen, kakor ji je ravno pod prste prišel. ~ 498 IV | pod prste prišel. ~Lovrica je poskušal hitro odkuriti, 499 IV | hitro odkuriti, ali bilo je že prepozno. Meta je z veliko 500 IV | bilo je že prepozno. Meta je z veliko spretnostjo zavihtela