Part

 1 I   |          tega sveta. Z njo skupaj sva čitala Prešerna in na marsikatero
 2 II  |         Šimna Skalarja, s katerim sva v otroških letih ovce skupaj
 3 IV  |     današnji drobiž! ~Pred hlevom sva si z Boštjanom, oba goloroka,
 4 IV  |           ta reč kaj brigala! ~Ko sva dospela do Mlinš, naju je
 5 IV  |    delavcev dosti, grem!" ~Vstala sva, da bi odšla. To je opazil
 6 IV  |           si nespametna?" ~Takrat sva se spustila s pota nizdol
 7 IV  |          doline. Po teh senožetih sva hodila že pred petimi leti
 8 IV  |           se več jezila!" ~Prišla sva do največjega, ki je tičal
 9 IV  | ustvarjalo nekako lopo. V to lopo sva se podala ter sedla na mehko
10 IV  |      sedla na mehko travo. Sedela sva v senci, a tulmun sam so
11 IV  |         vodi. ~Bila je "Jera", ki sva jo ze pred petimi leti spoznala! ~
12 IV  |         se ribe rade skrivajo. Ko sva pristopila, se je potegnil
13 IV  |        otroki uklepali." ~Gledala sva si obraz v obraz. Precej
14 V   |           roža v maju! ~Prav zelo sva morala pospešiti svojo hojo.
15 V   |           omenjal pretepa, pač pa sva se živo spominjala časov,
16 V   |         živo spominjala časov, ko sva skupaj tičala na klopeh
17 V   |          K Sovri na Videmski prod sva hodila ter zbirala ploščaste
18 V   |          ploščaste kamniče. Potem sva se postavila na cesto pred
19 V   |      visoko cerkveno streho. Vsak sva si pripisovala zmago; prepir
20 V   |           ustvarjena za ples. ~Ko sva doplesala, sem peljal Meto
21 V   |          rekel pa ni nič. ~Z Meto sva še enkrat nastopila. V gosli
22 V   |         udari! Tako je lepo!" ~Ko sva plesala, je stalo ob strani
23 VI  |           Meta čakala. Nekaj časa sva molče hodila, nato se je
24 VI  |           do Presečnika in v jezi sva stopila v hišo. ~Pri večerji
25 VI  |           prah po životu. Zatorej sva se bila z Danijelom zmenila,
26 VI  |         da me počaka na vasi. ~Ko sva se z Boštjanom nekaj časa
27 VI  |      dobili od mene. ~Z Danijelom sva je podala h Karlovščici.
28 VI  |           je imela Jera svoj dom, sva se skopala in oprala prah
29 VII |  zgubljena. ~Drugo jutro ob osmih sva odšla. V svoji bisagi sem
30 VII |           grdo in smešno. ~Hodila sva po lepih senožetih pod Koprivnikom,
31 VII |            zategadelj ni čuda, da sva takoj krenila s pota ter
32 VII |           grma do grma. Tekmovala sva, kateri dobi več lešnikov
33 VII |           potresve o božiču!" ~Ko sva se vrnila na pot, je že
34 VII |           dosti orehov!" ~Na Kalu sva poiskala najprej po vsej
35 VII |      potnike na Blegoš. Napolnila sva steklenico, in povedati
36 VII |         Kalu pri vrelcu. ~S sedla sva krenila ne na strmo pot,
37 VII |            kako so dobri!" ~Časih sva se srečala s pogledi; nekaj
38 VII |           v moji družbi! ~Dospela sva do Ajdove rebri. Na desno
39 VII |         razočarana. Menila je, da sva že na vrhu, dočim sva bila
40 VII |          da sva že na vrhu, dočim sva bila šele na Malem Blegošu.
41 VII |     Blegošu. Zdihovala je, no, pa sva sedla in počivala. Po odpočitku
42 VII |         in počivala. Po odpočitku sva polagoma lezla navzgor,
43 VII |       tratnate njegove strehe. To sva občutila z Meto, ko sva
44 VII |           sva občutila z Meto, ko sva obstala na vrhu. Do svojega
45 VII |      razločuje modro morje. ~Nato sva se ozrla k strani, kjer
46 VII |           strani Blegoša. Ta breg sva torej prehodila in preiskala. ~
47 VII |        nobene. Po daljšem iskanju sva jih še nekaj staknila v
48 VII |          z mano na Blegošu. ~Nato sva sedla v eno malih dolinic,
49 VII |  razvrstila z važnim obrazom, kar sva imela s sabo: za vsakega
50 VII |    postavila steklenico, v katero sva bila na Kalu nalovila mrzle
51 VII |         steklenice same." ~Tolkla sva orehe ter jedla jedra s
52 VII |          dobro. Tudi suhe češplje sva jedla s črnim kruhom, kar
53 VII |          ni slabo. Hladno vodo pa sva pila iz ene in iste "repuljice",
54 VII |          k drugi. Pri vsakem delu sva bila skupaj dan za dnevom
55 VII |            da se odpraviva. Sedaj sva hodila po krajši, ali zelo
56 VII |          čuti živali iz gozda. Ko sva zapuščala tratino, je izmed
57 VII |          je bila taka strmina, da sva se, za roko se drzeč, spuščala
58 VII |       drevesa divji petelin; čula sva bučanje, a orjaka nama je
59 VII |           ugledala. Z zdihovanjem sva končno prilezla na Kal,
60 VII |      končno prilezla na Kal, kjer sva se v zapuščeni oglarski
61 VII |           lopi odpočila. Prinesla sva vode od studenca ter se
62 VII |       pripetilo. ~Skoraj pri vasi sva srečala Luco. Imela je koš
63 VIII|         Novo njivo kopljem." Bila sva že precej daleč od njega,
64 VIII|      njivo!" ~Pod Malenskim vrhom sva obstala na mestu, ki mu
65 VIII|         Poklonov" vse polno. ~Tam sva sedla, prejkone v namenu,
66 VIII|       delajo prijatelji. Midva pa sva prijatelja!" ~"Sva že,"
67 VIII|       Midva pa sva prijatelja!" ~"Sva že," je zastokala, "če ni
68 IX  |       ponoči in podnevi. V sanjah sva hodila na Goro, na Blegoš
69 IX  |       lazila okrog tujcev! Prišla sva k tebi, ker veva, da si
70 IX  |            da si pošten. Morda -- sva si dejala -- nama napravi
71 IX  |          mirno odvrnil: ~"Mislila sva si, da skoraj gotovo kupiš." ~"
72 IX  |           odgnati: "Mlačan in jaz sva tega mnenja, da je Mlačanovo
73 IX  |      Mlačanovem?" ~"Da, prav tako sva mislila! Človek, ki je za
74 IX  |           ne boš pozneje vpil, da sva te opeharila! No, pa, saj
75 X   |          Prinesli so južino, zato sva se lahko podala k perici. ~
76 X   |           podira!" ~Za nekaj časa sva obmolknila. Prvi se je zopet
77 X   |           tudi nekaj velja! Midva sva zadovoljna, če jo vzameš,
78 X   |          bilo v Ljubljani." ~Nato sva oba nekaj časa molčala.