Part

 1 Inc |     zornih prejšnjih dni!~Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem
 2 Inc |      strugo. ~Unisono: "Užaljene smo!" ~"Saj niste same, ljube
 3 I   |       kot ti je dandanes, pač pa smo vedeli, da že šteje stopinje
 4 II  |     mlada ptica v gnezdu. Živeli smo kakor kos narave, in še
 5 II  |      dobil svojih hlačic. Nosili smo dolge, do peta segajoče
 6 II  |         segajoče srajce in, kjer smo se igrali, je bilo videti
 7 II  |    prišla rahla pomlad, staknili smo vsako ribo v vodi, in v
 8 II  |       posteljice pred nami. Bili smo del narave in nehote smo
 9 II  |         smo del narave in nehote smo občutili, da pripadamo k
10 II  |   slemenu Mladega vrha. Z naravo smo skupaj zrastli in eno smo
11 II  |        smo skupaj zrastli in eno smo se čutili z njo! Zatorej
12 II  |         ptica svoje gnezdo, kjer smo kurili krese, kjer smo lovili
13 II  |      kjer smo kurili krese, kjer smo lovili rake-koščake ali
14 II  |      naložila v košek, s katerim smo travo vozili, če smo imeli
15 II  |     katerim smo travo vozili, če smo imeli kravo pri hiši. Takrat
16 II  |          Bogu! ne podaril. Kmalu smo bili edini, da jima posodim,
17 II  |      jima ni bilo izhajati. ~Res smo nato pri Poševčniku na Talenskem
18 II  |        je pridal vrečico, katero smo napolnili in katero je potem
19 II  |         danes domov vračala. ~Pa smo jo le odrinili proti Jelovemu
20 II  |        ne sme v vas. ~Približali smo se prvim hišam. ~Čuli smo
21 II  |        smo se prvim hišam. ~Čuli smo vpitje in opazili smo, da
22 II  |       Čuli smo vpitje in opazili smo, da so ljudje vihteli kole
23 II  |     trpel za solzni naš svet. Že smo dospeli do sovražne tolpe.
24 III |       vsakem Trzačanu -- pri nas smo jim rekli Tržani -- kazala
25 III |       nabrane srajčnike! ~Menili smo se o letini, o živini in
26 III |          pa manjšega. Sad zemlje smo jemali iz sklede, ga solili
27 III |         v svoja usteca -- skupno smo zajemali, pridno in z vnemo.
28 III |  nepokorščine izkazal. Po ulicah smo se gnetli in ti vragi so
29 III |          Lepo je bilo! In potlej smo šli v Mantovo." ~"Kaj je
30 III |       temnih stopnicah, in vzeli smo tudi "hlapca" s seboj, da
31 IV  |       volóvim masovnikom", mi pa smo komaj čakali, da sežemo
32 IV  |      volovem maslovniku. Drugače smo jedli v prejšnjih časih,
33 IV  |      jedli v prejšnjih časih, pa smo tudi drugače rasli in dorasli
34 IV  |         najtežje delo, s katerim smo si gorjanci svoj kruh pridobivali.
35 IV  |       gnojarje odpravili. ~Danes smo hoteli kositi otavo na Mlinšah.
36 IV  |       dekle?" ~"Kje naj ve, čemu smo moški na svetu!" ~Prav odleglo
37 IV  |       drobnih glasov. ~Postavili smo se v vrsto. Kakih deset
38 IV  |        Meta in Liza. ~Izpraznili smo čerfo kislega mleka. Pod
39 IV  |        je pričel nagajati, kakor smo si svoj čas med seboj nagajali,
40 V   |             V.  Vsak dan v tednu smo spravljali otavo. Nalagali
41 V   |       spravljali otavo. Nalagali smo jo na voziče, s katerimi
42 V   |          slabih potih. Tu in tam smo se morali kar vsi podstaviti,
43 V   |         zavrtel po bregu. Trpeli smo in trudni smo légali spat! ~
44 V   |      bregu. Trpeli smo in trudni smo légali spat! ~Z nedeljo
45 V   |          videle, zanič. ~Stopili smo pred njimi v stran. Najprej
46 V   |        drugih slaščic. Tu in tam smo se smejali nad napisi, ki
47 V   |      tudi ne priporočljivi. Bili smo pri najboljšem delu, kar
48 V   |          še k meni, rekoč: "Dali smo jih!" ~Ali vse to mi ni
49 V   |          Boštjan plačal in odšli smo. Na poti proti Jelovemu
50 VI  |        skednja. Nasad za nasadom smo omlatili, omlačene snope
51 VI  |          pel in v velikih vrečah smo odnašali žito v gorenjo
52 VI  |    prihajate, gospod doktor? Kaj smo se vam pa zamerili?" Vikala
53 VI  |     naročeni. ~Ponovila je: "Kaj smo se vam zamerili? Gospod
54 VI  |          in do Presečnikovih, ki smo vendar tvoji ljudje, kar
55 VI  | zakrivala polovico obraza. Imeli smo "raševino" in največja skleda
56 VI  |      tudi v pozabi, tiste dni pa smo jo imeli zelo v čislih. ~
57 VI  |       njivici. ~Z veliko slastjo smo otepali tisti večer okusno
58 VI  |        Liza vse v redu. ~Na vasi smo se -- sedeč po plotovih --
59 VII |           Čas je tekel in prišli smo globoko v kozoprsk. Žito
60 VII |        je bilo omlačeno; zatorej smo mislili na drugo, kar je
61 VII |    Najprej steljo za hlev. Zopet smo morali koso v roke vzeti,
62 VII |      kosa odletela. ~Tudi listje smo grabili, in to je že lažje
63 VII |          Da se bo pozimi kurilo, smo podrli v bregu pod Kalom
64 VII |     lazil po hribih. ~Po večerji smo še nekaj časa pri mizi obsedeli.
65 VIII|        še vedno od nikoder! Bili smo že pri večerji, ko jo prilomasti
66 VIII|          bila. Še celó belo kavo smo imeli na mizi, kar je bilo
67 VIII|          izvanrednega. ~Za slovo smo si segli v roke z očetom
68 IX  |     sicer radi posojila. Zmenili smo se, da se snidemo dan po
69 IX  |        hotel sitnosti delati, ko smo v Loki pismo delali. ~Ko
70 X   |          jesen in še v listopadu smo imeli gorko vreme. ~Komaj
71 X   |     sršene si zašel! Pričakovali smo te pa šele o božicu." Na
72 X   |       Mlačanovo sem kupil. Danes smo v Loki pismo delali. Tudi
73 X   |    postal pravi zet. Od pričetka smo težko in grenko živeli.
74 X   |    priletna Barba sina, katerega smo krstili na ime sv. Boštjana.
75 X   |          sem ga prvič videl, kar smo delali pismo v Loki -- "