Part

 1 I   |       Barba že težko čaka. In Meta se je razrastla, da jo komaj
 2 I   |      je bila žena Boštjanova, Meta pa njegova hči. Ta se je "
 3 III |  vstala in odšla. ~"Kje pa je Meta?" vprašam gospodinjo. ~"
 4 III |    njo skrivala. ~"Sem pojdi, Meta!" sem jo pozval nekoliko
 5 III |   podobo svete Cecilije! Naša Meta je imela obraz te svete
 6 III |       edine besede, katere je Meta tisti večer v moji družbi
 7 IV  |   vprašal mimogrede: ~"Kaj pa Meta? Ali se snubači že oglašajo?" ~"
 8 IV  |      Proti devetém sta prišli Meta in Liza. ~Izpraznili smo
 9 IV  |      opravilu je spregovorila Meta: ~"Mati je dejala, da naj
10 IV  |        mi še danes ni jasno. ~Meta se je ponosno ozrla proti
11 IV  |      ali bilo je že prepozno. Meta je z veliko spretnostjo
12 IV  |      las je bila Presečnikova Meta "lisica". In te "lisice"
13 IV  |   hotel biti oče: ~"Povej mi, Meta, kedaj je naš Blegoš najlepši?
14 IV  |         Je ga!" je vzkliknila Meta. Bele peruti so padale v
15 IV  | zadovoljstvo je občutila tudi Meta: ~"Mislim, da mi več ne
16 IV  |    Ali glorije je bilo konec. Meta je nekaj zastokala, nato
17 IV  |      da hoče z mano govoriti. Meta je odšla, Kalar pa je pričel: ~"
18 IV  |       Lisica! hoha! lisica!" ~Meta se še zmenila ni! ~Z macesna
19 V   |      hišo sem čakal, da pride Meta. Sicer pa ni bilo dogovorjeno,
20 V   |     jako dostopni! ~Končno je Meta vendarle prilezla iz hiše. ~"
21 V   |       plela žito in korenje! ~Meta te šege ni poznala. A vzlic
22 V   |          V bližini sta čakali Meta in Liza. ~"Ali boš nama
23 V   |  zadnja sladko. ~"To se ve!" ~Meta pa je nekako v strahu spregovorila: ~"
24 V   |      Med potjo me je vprašala Meta sramežljivo: ~"Kaj če biti,
25 V   |    zvest svoji mestni šegi: ~"Meta, ali greva?" ~Obrnila se
26 V   |   poti proti Jelovemu brdu je Meta spregovorila: ~"Strašno
27 V   |   mimo čumnate, kjer je imela Meta svoje reči, vidim, da je
28 V   |   listek z napisom pa je bila Meta prav skrbno odstranila. ~
29 VI  |       bode imela Presečnikova Meta!" ~Zinem tjavdan: ~"Se boste
30 VI  |      je pri vratih stala moja Meta in zelo strupeno je zrla
31 VI  |          Plačal sem. Zunaj je Meta čakala. Nekaj časa sva molče
32 VI  |    hišo. ~Pri večerji je bila Meta še vedno jezna, kar je kazala
33 VI  |       okusno to raševino. Ali Meta je ostala pri slabi volji.
34 VI  |   Danijel. Zakrohotal se je: "Meta, pravica je za vse! Če boš
35 VI  |      pri izbi, kjer sta spali Meta in Liza. Prezrl pa sem pri
36 VI  |     lahno potrkal na steklo. "Meta, a spiš?" ~Nekaj je zašumelo
37 VI  | skrivnosten smeh z obraza, in Meta je kot v sanjah hodila okrog.
38 VII |        Oh-ta," se je oglasila Meta, "mati, ali grem lahko ž
39 VII |    večjo kobulico. Zmagala je Meta, ki je imela oko kakor veverica
40 VII |    mati vesela," se je bahala Meta, "ko bo videla moje lešnike!
41 VII |      govori o ljubezni, če je Meta kar meni nič tebi nič počepnila
42 VII |       cvetje spominjalo nate, Meta." Nekaj rdečice se ji je
43 VII |    tja, kamor jih vodi delo! ~Meta se ni mogla oddahniti, tako
44 VII |        Mogoče pa je, da ga je Meta z bistrim očesom vendarle
45 VII |     poroki, ko se boš možila, Meta. Tisti dan hočem plesati!" ~
46 VII |       vedno dokaz, da je naša Meta huda. ~Dolgo je zrla proti
47 VII |      zvezdica!" je vzkliknila Meta ter res izbrskala iz goste
48 VII |     nekaj staknila v travi in Meta je vse skupaj obdržala za
49 VII |       tej priliki je pokazala Meta vse dobre lastnosti male
50 VII |     je bila poprej pritisnila Meta rožnata svoja usteca. ~Planinski
51 VII |       oči so ji skupaj lezle. Meta je hotela spati. Napravil
52 VII |  pravi čudež je bil, če me je Meta za kratek trenutek zapustila.
53 VII |       smešnosti naj bi živela Meta z Jelovega brda; prej nego
54 VII |       korakov druga od druge. Meta se je bila odpočila in zatorej
55 VII |    Takoj sem jo izpustil. Ali Meta je gledala s tako grozo
56 VIII|    glasile poslovilne besede. Meta me je spremljala, kar sem
57 VIII|  jemal vase lepoto pokrajine. Meta je, noseč mojo ruto, korakala
58 VIII|      njega, ko je še zavpil: "Meta, le povej Lizi, da kopljem
59 VIII|      bile odločno objokane. ~"Meta," sem spregovoril, "sedaj
60 VIII|          Po mestih -- poglej, Meta -- je navada, da se prijatelja,
61 VIII|      se ozrl zadnjič po nji.  Meta je še vedno stala kot kip "
62 IX  |     jo pol ure objemal, da je Meta potem domu hodila, da ni
63 X   |    hiši pri mizi je prebirala Meta fižol in, ko sem vstopil,
64 X   |     rdeča lisa. ~"Ne jezi se, Meta," sem jo miril, "na kaj
65 X   |  vzdihnila: "Jest?" ~"Da, ti, Meta! Druge nočem, samo tebe
66 X   |       Moja duša je v pogorju, Meta zame ni umrla! Pred mano
67 X   |       zopet in zopet, da zame Meta ni umrla. Zatorej pozneje