Part

 1 Inc |         dneva, ki vas je rodil. A same dobro veste, da bi
 2 I   | najkrasnejša Ijubljanska gospa, a bila je -- gospa Mica, ne
 3 I   |       počasna. Nekaj je pletla, a tu in tam je počivala z
 4 I   |      gre za pol ure na sprehod, a da se ima potem zanesljivo
 5 II  |       sem vedel za tako gnezdo, a še to je viselo na tako
 6 II  |         obraz stari naš Blegoš, a tik njega je čepel okrogli
 7 II  |          če me morda še pozna. ~A pri poti sta že dva sedela.
 8 II  |        vse to izgine v bukovje, a povem ti, še trikrat je
 9 II  |         na njem kakor na plotu, a pritrdil sem, da je čeden. ~
10 III |    zelenih, kamnitih stebričev, a z železom so bila tesno
11 III |       je ležal velik kup gnoja, a vzlic temu sta se povsod
12 III |      služila pri Presečnikovih. A njena beseda je veljala
13 III |   varčevala, kar se je le dalo, a Danijel -- že ime kaže,
14 III |      monštranca z belo hostijo, a obdajalo jo je grozdje v
15 IV  |      travo. Sedela sva v senci, a tulmun sam so obsevali sončni
16 IV  |          Vrgla je ruti v travo, a s tem je bilo sramežljivosti
17 IV  |      vesel, mi lahko verjamete; a verujte mi tudi, drage prijateljice,
18 IV  |        s črnim svojim jezičkom, a po hrbtu je nosil križ v
19 V   |        Meta te šege ni poznala. A vzlic temu se je bila napravila,
20 V   |     Druga je nastopila po maši. A bila je manj ginljiva in
21 V   |      sem hodil, žejo sem trpel, a vse je bilo pozabljeno,
22 V   |     torej v največji naivnosti, a vzlic temu zelo dobrodejni
23 V   |       ker sta mi bila dolžnika, a sta vendar tako "razkošno"
24 V   |       Nekaj se je opravičevala, a nisem ji dal govoriti. Sreča
25 V   |   življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga,
26 VI  |      ter vprašala zadovoljno: ~"A ni fletno pri nas?" ~"Fletno!"
27 VI  |       potrkal na steklo. "Meta, a spiš?" ~Nekaj je zašumelo
28 VII |         hudičele (rododendron), a ne spominjam se, so li nosile
29 VII |      Kakor ona, zaužil sem sad, a cvet sem spravil z veliko
30 VII |         v vznožju pod Blegošem, a do danes še ni bila na njem.
31 VII |      petelin; čula sva bučanje, a orjaka nama je zakrivalo
32 VIII|   zmogel. ~Potekel je prvi dan, a Danijela od nikoder; tudi
33 VIII|        je bil nad petdeset let, a njegova večna želja je bila,
34 VIII|   Danijel je sicer težko padel, a zgodilo se mu ni nič. Takoj
35 VIII|    klepala. Če nočeš, pa pusti! A povem ti, da hrušek potem
36 VIII|      sta stala Danijel in Liza, a ne skupaj, vsak na enem
37 IX  |     Danilo se mi je. ~Vprašam: "A od tistega večera?" ~"Če
38 X   |      pač lahko, saj je plačano, a denarja mi še precèj ostane!" ~"
39 X   |         Presečnik je Presečnik, a kadar možiš edino hčer,
40 X   |       prikazala iz hišnih vrat, a je takoj izginila, ko me
41 X   |     očmi je gledala proti meni, a opazil sem takoj, da je
42 X   |      mešala po kupu pred seboj, a do dela ni prišla. "Zgodaj
43 X   |         da mi je v rokah umrla, a še danes, ko je preteklo
44 X   |         preišce prijatelj Arko, a leto za letom je srce v
45 X   |         govoril; bil je glasna, a vendar dobra duša. In prišlo
46 X   |       Koledoval je brez odmora, a vse je šlo v koš; tam je