| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] javnost 1 javorjah 1 jaz 33 je 1698 jé 1 jecal 1 jecanjem 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 1698 je 710 in 708 se 527 v | Ivan Tavcar Cvetje v jeseni IntraText - Concordances je |
Part
501 IV | Lovrico zadaj v tarčico, da je lomil roke ter z največjim 502 IV | materi v vežo. ~Položaj mi je bil jasen. V vsem našem 503 IV | Radi lepih svetlih las je bila Presečnikova Meta " 504 IV | se ni mogla otresti, ker je javnost opažala, da jo spravlja 505 IV | pa vendar počenjaš? Ali je kaj takega spodobno za žensko?" ~ 506 IV | spodobno za žensko?" ~Šlo ji je na jok: ~"Morem kaj, če 507 IV | Povej mi, Meta, kedaj je naš Blegoš najlepši? Ali 508 IV | nekaj drobnih macesnov, ker je čista kakor kristal. Nato 509 IV | pod skalnati rob. ~Dolgo je molčala; končno pa je le 510 IV | Dolgo je molčala; končno pa je le ponižno spregovorila: ~" 511 IV | Prišla sva do največjega, ki je tičal nekako v sredi bregovja. 512 IV | sredi bregovja. Obdajalo ga je gosto jelše in to grmovje 513 IV | gosto jelše in to grmovje je ustvarjalo nekako lopo. 514 IV | žarki. Na suhi veji nad vodo je čepel debeloglavec, sivi 515 IV | sivi kačji pastir. Gorkota je prebudila iz spanja belega 516 IV | rekli "motovilčka" -- ki je tičal pod zelenim listom. 517 IV | pod zelenim listom. Hotel je poskusiti svoje zaspane 518 IV | zaspane moči in vzdignil se je v topli zrak. Ali debeloglavec 519 IV | topli zrak. Ali debeloglavec je prežal in takoj ga je pograbil, 520 IV | debeloglavec je prežal in takoj ga je pograbil, da so se bele 521 IV | drobnega mučenika. Nato je ropar z oskubenim trupelcem 522 IV | trupelcem suhotno odfrčal, da si je drugod v miru napravil obed. ~" 523 IV | v miru napravil obed. ~"Je ga!" je vzkliknila Meta. 524 IV | napravil obed. ~"Je ga!" je vzkliknila Meta. Bele peruti 525 IV | so padale v vodo, kjer se je takoj začulo posebno pljuskanje. " 526 IV | se oglaša." ~Pristopila je k vodi ter lahno dvignila 527 IV | Od tam sem videl, kako je izpod skale, okrog katere 528 IV | priplavala velika postrv, katera je pljuskala po belih koscih 529 IV | belih koscih na vodi. ~Bila je "Jera", ki sva jo ze pred 530 IV | petimi leti spoznala! ~Prišel je ukaz: "Kobilice lôvi!" ~ 531 IV | Kobilice lôvi!" ~Človekoljubno je še dostavila: "Pa steri 532 IV | In ljubljanski kavalir se je plazil po bregu ter pokorno 533 IV | Prinašal sem jih dekletu, ki je vsako posebej spustilo v 534 IV | spustilo v vodo. Ondi se je Jera gostila. Postavila 535 IV | Jera gostila. Postavila se je bila ob strani tik curka; 536 IV | strani tik curka; kadar je prineslo kobilico mimo, 537 IV | prineslo kobilico mimo, je že izginila v nenasitnem 538 IV | Šestnajst po vrsti jih je Jera pozobala tisto jutro; 539 IV | več zmenila, tako da jo je curek odnesel. ~Nato je 540 IV | je curek odnesel. ~Nato je hotela prebavljati. Splavala 541 IV | hotela prebavljati. Splavala je h koncu tolmuna, kjer je 542 IV | je h koncu tolmuna, kjer je obstala. Držala se je prav 543 IV | kjer je obstala. Držala se je prav pri vršini, da ji je 544 IV | je prav pri vršini, da ji je gledala plavut iz vode in 545 IV | črne in rdeče pike. Pri tem je Jera bila mirna, kakor kos 546 IV | mirna, kakor kos lesa, ki je obstal v mirni vodi, samo 547 IV | mirni vodi, samo včasih je z repkom pomahala in bistri 548 IV | takoj zbežala. Polagoma se je potapljala, zmeraj niže, 549 IV | niže, zmeraj niže, dokler je ni dno vzelo mojemu očesu. " 550 IV | vzelo mojemu očesu. "Tebe se je zbala! Sedaj jih pa nekaj 551 IV | hočeš jesti." ~Peljala me je k nižjemu tolmunu, ki je 552 IV | je k nižjemu tolmunu, ki je bil bolj plitev in katerega 553 IV | skrivajo. Ko sva pristopila, se je potegnil temen oblak: toliko 554 IV | temen oblak: toliko se jih je skrilo pod skalo. ~In spet 555 IV | posebnega doživel. Vrgla je ruto z glave in odvezala 556 IV | odvezala še tisto, ki jo je imela okrog vrata. Pri tem 557 IV | okrog vrata. Pri tem se je sramežljivo obrnila v stran, 558 IV | namenjeno mojem pogledu. Vrgla je ruti v travo, a s tem je 559 IV | je ruti v travo, a s tem je bilo sramežljivosti v vsakem 560 IV | oziru zadoščeno. Obrnila se je k meni, kot bi imela deset 561 IV | okrog vrata; na rokah pa je pričela vihati rokavce. 562 IV | na obeh rokah zavihani, je legla na breg, rekoč: ~" 563 IV | ruska ne uklala!" V pogorju je "ruska" to, kar je mravlja 564 IV | pogorju je "ruska" to, kar je mravlja v ravnini. ~Brez 565 IV | v ravnini. ~Brez strahu je potem segla pod skalo, in 566 IV | sicer tako globoko, da ji je voda močila zavihani rokavček. ~ 567 IV | zavihani rokavček. ~S ponosom je zaklicala: "Jo že čutim!" ~ 568 IV | polasti lovca zadovoljstvo, če je spravil žival pod skalo 569 IV | ne more. ~To zadovoljstvo je občutila tudi Meta: ~"Mislim, 570 IV | več ne uide." ~V tej nadi je prišla eni roki še z drugo 571 IV | drugo na pomoč, tako da je imela obe v vodi in pod 572 IV | pod skalo. Pri tem, ko se je tako pehala za ribo, je 573 IV | je tako pehala za ribo, je nevede dvignila desno svojo 574 IV | to precej visoko, da se je pokazala mečica, kakor iz 575 IV | belega kamna izklesana! Bil je pogled, da bi se ga bili 576 IV | deviško-nedolžni nožici, ki se mi je takrat odkrila! ~Ali glorije 577 IV | takrat odkrila! ~Ali glorije je bilo konec. Meta je nekaj 578 IV | glorije je bilo konec. Meta je nekaj zastokala, nato je 579 IV | je nekaj zastokala, nato je bliskoma potegnila roke 580 IV | vzdignila z zemlje. Bila je tako ostrašena, da se ni 581 IV | mogla z mesta ganiti. ~"Kaj je?" ~Ni mogla odgovoriti, 582 IV | odgovoriti, samo z roko je kazala v vodo. Približam 583 IV | roko". Po belem pesku se je bil priklatil od onega brega, 584 IV | od onega brega, vlekel se je prav ob tleh in malo, trikotno 585 IV | Okrog te trikotne glavice je neprenehoma strigel s črnim 586 IV | svojim jezičkom, a po hrbtu je nosil križ v debeli verigi. ~ 587 IV | debeli verigi. ~Pobegnila je po senožeti navpik. Pri 588 IV | Pri vaški poti na tratini je ležal Kalar. V roki je tiščal 589 IV | tratini je ležal Kalar. V roki je tiščal odprt nož in v zemljo 590 IV | zemljo suval ž njim. Nekaj je grčal in nerazumljivo govoril. 591 IV | naj gre naprej." ~Očividno je bilo, da hoče z mano govoriti. 592 IV | hoče z mano govoriti. Meta je odšla, Kalar pa je pričel: ~" 593 IV | Meta je odšla, Kalar pa je pričel: ~"Jezični dohtar, 594 IV | Pritrdil sem mu. Dolgo je zrl predse. ~"Morda mi napišeš 595 IV | obraz. Precej časa. Nato je omahnil in zopet je sekal 596 IV | Nato je omahnil in zopet je sekal z nožem po zemlji. 597 IV | z nožem po zemlji. Ko se je umiril, mu rečem: ~"Poslušaj 598 IV | Krivico si mu delal, Luka, to je ena; in kazen je že šestnajst 599 IV | Luka, to je ena; in kazen je že šestnajst let lazila 600 IV | lazila za teboj; vest te je razjedala, in to je hujše 601 IV | vest te je razjedala, in to je hujše od ječe. Ali ni res?" ~ 602 IV | ni res?" ~Samo zastokal je. ~"Reci mu, da ti je žal 603 IV | zastokal je. ~"Reci mu, da ti je žal krivice in da naj v 604 IV | videl, da pozabi, in vse je izravnano." ~Ker ni bilo 605 IV | Mogoče in skoraj gotovo je, da jo je mučila radovednost, 606 IV | skoraj gotovo je, da jo je mučila radovednost, kaj 607 IV | mučila radovednost, kaj mi je Kalar povedal. Vas vsaka 608 IV | pa ni odprla ust -- bila je značaj! ~Pri Kalarjevi hiši 609 IV | značaj! ~Pri Kalarjevi hiši je kazal razmršeno svojo glavo 610 IV | izza vogla. Še vedno mu je tičal jok v grlu in čulo 611 IV | tičal jok v grlu in čulo se je kakor ihtenje, ko se je 612 IV | je kakor ihtenje, ko se je drl: ~"Lisica! hoha! lisica!" ~ 613 IV | zmenila ni! ~Z macesna pa se je še vedno oglašal strnad: ~" 614 V | na voziče, s katerimi se je težko vozilo po slabih potih. 615 V | légali spat! ~Z nedeljo je prišel shod na Gori. Zjutraj 616 V | prišel shod na Gori. Zjutraj je bila maša in ob desetih 617 V | in ob desetih tudi. Kdor je bil zjutraj v cerkvi, je 618 V | je bil zjutraj v cerkvi, je ostal potem doma. Kar je 619 V | je ostal potem doma. Kar je bilo mladega, je hitelo 620 V | doma. Kar je bilo mladega, je hitelo k desetemu opravilu. ~ 621 V | mati s postavnostjo, ki je last pametnih Ijudi. Nato 622 V | prepirala, in ta prepir se je vlekel z njima, ko sta bila 623 V | že daleč od hiše. Danijel je hotel, da bi mu dala Liza 624 V | nekaj denarja, Liza pa se je temu z vso odločnostjo ustavljala. 625 V | odločnostjo ustavljala. Do Gore je hlapčič brez dvojbe iztisnil 626 V | starikastega dekleta in gotovo je tudi, da ga je potem zapil. ~ 627 V | in gotovo je tudi, da ga je potem zapil. ~Pred hišo 628 V | skupaj hodila. To pa se je samo ob sebi umelo; nikomur 629 V | ne očetu ne materi. Ni je hotelo biti iz gorenje hiše, 630 V | iz gorenje hiše, kjer se je nekje -- kamric in čumnat 631 V | nekje -- kamric in čumnat je bilo tam gori vse polno -- 632 V | kraju jako primerno. Posebno je bilo to oblačilce primerno 633 V | Kdor lazi po hribih, mu je nositi posebno obleko, kar 634 V | nasprotno, zdelo se mi je edino pametno, da sem paradiral 635 V | kolen. Vsi ti krasoti se je pridružil še temen suknjič, 636 V | posebej povedati, da mi je čepel na glavi obrabljen 637 V | pogorci jako dostopni! ~Končno je Meta vendarle prilezla iz 638 V | odpravila nisva." ~"Dosti je še časa," se je kratko odrezala, " 639 V | Dosti je še časa," se je kratko odrezala, "pol ure, 640 V | pa bomo gori." ~Takrat je opazila moje do kolen segajoče 641 V | nogavice - dolge nogavice je smela v pogorju samo ženska 642 V | deski podobni suknjič, pa se je skoraj do tal sklonila, 643 V | takim hoditi?" ~In zopet se je spustila v smeh. Nič mi 644 V | Samo posvaljkani klobuček je dobil milost v njenih očeh, 645 V | morem zamolčati, kako se je bil ta spaček sam oblekel 646 V | poznala. A vzlic temu se je bila napravila, kot je napravljen 647 V | se je bila napravila, kot je napravljen oltar pri največjih 648 V | cerkvenih slavnostih. Nosila je svetlosivo kamrikasto krilce, 649 V | nabrana rumena trakova, da se je videlo, kadar je korakala, 650 V | da se je videlo, kadar je korakala, kakor bi se vili 651 V | rumeni kači. Okrog obraza je imela modro rutico, ki jo 652 V | imela modro rutico, ki jo je bila pod vratom prav lahno 653 V | zavezala. Pri prvem koraku ji je zdrsnila na ramena, da se 654 V | zdrsnila na ramena, da se je v vsej krasoti odkrila lepa 655 V | lepa glava. Svetle lase si je bila prevezala s trakom 656 V | črnega žameta, kar se ji je prav čedno podalo, skoraj 657 V | glavnik iz rumene kovine, ki je gledal kot žareča krona 658 V | Mojo posebno pozornost je vzbujala zelenkasta surovosvilnata 659 V | surovosvilnata ruta, katero si je bila ovila okrog vrata. 660 V | okrog vrata. Ta vrat pa je cvetel izmed nežnih belih 661 V | snegom! Ta svilnata ruta je bila pripeta za tilnikom, 662 V | pripeta za tilnikom, da se je ondi napravljala ljubka 663 V | ljubka jamica, pripeta pa je bila tudi spodaj, kjer sta 664 V | daljša pripomba. Kadar se je prestopala, so završala 665 V | spodnja krila, in kadar je predaleč stopila, so se 666 V | Recite, kar hočete, bila je zala kot roža v maju! ~Prav 667 V | prav nič mudila. Zbrana je že bila velika množica. 668 V | bila velika množica. Ta je postajala med štanti v bregu 669 V | od cerkve. Prodajala se je obleka, ponajveč pa sladke 670 V | ni imel kaj posla. Stal je kakor rabelj tik klade, 671 V | rabelj tik klade, v katero je bila zasekana ostra sekira. 672 V | enim udarcem presekal, bilo je tvoje; če se ni posrečilo, 673 V | si plačati, štrukelj pa je ostal Nacetu. To sekanje 674 V | ostal Nacetu. To sekanje je tisti dan na Gori povzročalo 675 V | prišla Šimen in Luca. Ta je nosila pečo brez špic, nad 676 V | star, rjavkast "raš", ki je bil spredaj na dveh mestih 677 V | mestih nazaj pripet, da se je kazala rdeča podloga. Bila 678 V | kazala rdeča podloga. Bila je to vroča, stara obleka za 679 V | približala cerkvenim vratom. Tam je Kalar, bled kot stena, odstopil 680 V | od moških, s katerimi se je razgovarjal. Stopil je pred 681 V | se je razgovarjal. Stopil je pred Šimna. Množica je takoj 682 V | Stopil je pred Šimna. Množica je takoj postala radovedna 683 V | stala Kalar in Skalar. Luca je v strahu zanihala: "Za božje 684 V | cerkvijo nama daj mir!" ~Oni pa je razločno in glasno spregovoril: ~" 685 V | odpusti in pozabi!" ~Šimnu se je povesila čeljust in lovil 686 V | povesila čeljust in lovil je Kalarjevo roko: ~"Vse je 687 V | je Kalarjevo roko: ~"Vse je pozabljeno, Luka, vse je 688 V | je pozabljeno, Luka, vse je pozabljeno! Hvaljen bodi 689 V | Jezus Kristus!" ~Množica je napravila prostor in roko 690 V | prag gorske cerkve. Ves čas je Šimen ponavljal: "Vse je 691 V | je Šimen ponavljal: "Vse je pozabljeno, vse je pozabljeno." 692 V | Vse je pozabljeno, vse je pozabljeno." Luca pa je 693 V | je pozabljeno." Luca pa je od nekod iz obleke potegnila 694 V | debele njegove jagode. ~To je bila prva senzacija shoda 695 V | senzacija shoda na Gori. Druga je nastopila po maši. A bila 696 V | nastopila po maši. A bila je manj ginljiva in zame nečastna. ~ 697 V | nečastna. ~Gorska cerkev je bila že v otroških letih 698 V | sem dobil prve hlačice, me je vlekla mati na malega šmarna 699 V | hodil, žejo sem trpel, a vse je bilo pozabljeno, ko me je 700 V | je bilo pozabljeno, ko me je mati v cerkvi tik sebe imela. 701 V | prednebesih. ~Globoko me je zanimala ob strani na zidu 702 V | zidu velika freska, kjer je gonil sv. Jurij konja proti 703 V | prava peklenska prikazen -- je bila zame najpomembnejša 704 V | občudoval kot devico, ki je tičala za zmajem ter kazala 705 V | naskokom. Legenda sv. Jurija se je predstavljala torej v največji 706 V | konkurenco tej sliki pa je ustvarjal veliki oltar, 707 V | veliki oltar, na katerem je kraljevala Naša gospa z 708 V | Gore. V zidu za oltarjem je bilo napravljeno okno iz 709 V | rumenega stekla in, kadar je sonce zasijalo, je bilo 710 V | kadar je sonce zasijalo, je bilo videti Marijo, kakor 711 V | kaj lepšega nahajati. ~Ko je nato stopil pred oltar mašnik 712 V | v srebrnem plašču, ko se je po božjem hramu kadila vonjava 713 V | zdaj stopila s trona, ki je bil obdan z rumenimi sončnimi 714 V | sončnimi žarki. ~Tudi danes je bila cerkvica polna. Na 715 V | cerkvica polna. Na steni je še vedno reševal sv. Jurij 716 V | svojo devico in na čeladi je še vedno nosil velika štrucova 717 V | peresa. Tudi Mati božja je kraljevala v svojem zlatu. 718 V | kadile vonjave in na koru je pela Žganjarjeva Urša: " 719 V | občutki? ~Sv. Jurij se mi je videl, da je slabo slikan, 720 V | Jurij se mi je videl, da je slabo slikan, in devica, 721 V | slikan, in devica, katero je reševal, je imela pravzaprav 722 V | devica, katero je reševal, je imela pravzaprav obraz brez 723 V | božja v svojem rokokotronu je bila slabo izrezljana in 724 V | barvami prevlečena. Vrhu tega je bil nerodni cerkovnik ubil 725 V | rumeno šipo v oknu, da se je videla luknja, ki je močno 726 V | se je videla luknja, ki je močno motila zlati svit 727 V | Žganjarjeva Urša pa se je včasih bolj drla nego pela. ~ 728 V | življenje! ~Božjo besedo nam je tisti dan na Gori oznanjeval 729 V | Jakob, kaplan v Poljanah. Ko je stopil na prižnico, sem 730 V | da ga ne bo nosila. Ker je bil dolg, sem se bal, da 731 V | strešico nad seboj. Ali vse se je uredilo. Gospod Jakob je 732 V | je uredilo. Gospod Jakob je pričel množici govoriti 733 V | cerkvene govore, zatorej je gospod kaplan o nji molčal. 734 V | kaplan o nji molčal. Razložil je kmetu, kako gospodarstvo 735 V | od dne do dne. To misel je gospod Jakob tako čedno 736 V | tako čedno razpredel, da se je vse lepo ujemalo. Ko pa 737 V | vse lepo ujemalo. Ko pa je pri koncu poudarjal, da 738 V | odpusti sovražniku, ki mu je delal krivico, je stal Šimen 739 V | ki mu je delal krivico, je stal Šimen Skalar zbrani 740 V | srenji pred duhom, in src se je polastilo globoko ginjenje. 741 V | ginjenje. Doli pri vratih je na ženski strani nekaj viknilo, 742 V | nekaj viknilo, ta vik se je takoj ponovil pred oltarjem 743 V | in potlej v sredi: v hipu je bilo ženstvo v joku! Dobro 744 V | opravilu sem čakal, da se je cerkvica izpraznila. Ko 745 V | stolpu še vedno nabijali, da je odmevalo od Blegoša in Mladega 746 V | Mladega vrha. Pri Veharju se je že sekalo in pri štantih 747 V | že sekalo in pri štantih je bilo že precèj razprodaje. ~ 748 V | precèj razprodaje. ~Cerkovnik je imel ta dan nekako "divjo 749 V | bi šel k Posevčniku, ki je imel na Malenškem vrhu boljšo 750 V | boljšo in dražjo gostilno, je ostal pri cerkovniku. ~Na 751 V | Šimen in Luca. Med njima je stala široka in globoka 752 V | cinki masti. ~V to posodo je drobila Luca bel kruh. Te 753 V | hitro izpraznila. ~Luca me je zagledala in opazil sem 754 V | in opazil sem takoj, da je v hudi zadregi, ker sta 755 V | razkošno" živela. Nekaj se je opravičevala, a nisem ji 756 V | govoriti. Sreča današnjega dne je nji in Šimnu sijala raz 757 V | obraz. Povem pa vam, kakor je bila grda, v tistem trenutku 758 V | v tistem trenutku se mi je videla lepša od vas gosposkih 759 V | uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena 760 V | tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska 761 V | Ali boš nama kaj kupil?" je vprašala zadnja sladko. ~" 762 V | sladko. ~"To se ve!" ~Meta pa je nekako v strahu spregovorila: ~" 763 V | tretji pa dolga dreta. Ta je bil Urbel, ki je nekaj za 764 V | dreta. Ta je bil Urbel, ki je nekaj za Meto gledal in 765 V | jima nakupim. Na tem mestu je prodajala Maruša iz Selške 766 V | mali kruhek". Ponujala je iz "malega kruhka" konje, 767 V | srca. Največje tako srce je ležalo v sredi in z umetnim 768 V | sredi in z umetnim cvetjem je bilo čez in čez prepreženo, 769 V | in čez prepreženo, da se je vse treslo, če si vzel v 770 V | Selške doline. ~Med cvetjem je tičal bel listek, kjer so 771 V | zapisani Jenkovi verzi: ~"Snoči je jokala, ~dan's ni vesela, ~ 772 V | to bo še stokala, ~starca je vzela." ~Morda niso bili 773 V | ali nekaj takega podobnega je bilo. ~Omenjeno srce sem 774 V | lisjak sta pila tobak!" ~To je tulil Urbel; drugi dve kladi 775 V | pila vodo!" ~Lisica! V meni je zaledenela kri. Zadnja kaplja 776 V | kri. Zadnja kaplja krvi je izginila tudi Meti s cvetočega 777 V | z mojim velikim srcem ji je zdrknila iz rok ter padla 778 V | padla na zemljo. ~Urbel je še enkrat zakrulil: ~"Lisica, 779 V | pila tobak!" ~V meni se je zbudila zver, ki tiči v 780 V | če jo prebije! Meni jo je tisti dan prebila. Obrnem 781 V | krivce boš dal sèm!" ~Že je stezal koščeno roko po mojem 782 V | po mojem klobuku. Meni se je ulegla rdeča megla pred 783 V | po režečem se obrazu, da je v hipu izgubil ravnotežje 784 V | glavama nekoliko pozvonil, da je tlesknilo in da sem kar 785 V | posebej očevljal, da ju je zaneslo po bregu, kjer sta 786 V | bi se ujela, kar se jima je končno posrečilo. Potem 787 V | spustila v beg. ~Tudi Urbel se je medtem izvil iz desák in 788 V | hitrih nogah! ~Zgodilo se je torej ! Doctor utriusque 789 V | zasebne in cerkvene pravice se je stepel pri cerkveni slavnosti 790 V | sem prišel k zavesti, me je kar mraz preletaval in sram 791 V | mraz preletaval in sram me je bilo, da si nikomur nisem 792 V | dvignil pogled proti njej, ki je bila pravzaprav povod vsemu 793 V | pretepu. Iz njenih oči mi je žarelo nasproti največje 794 V | občudovanje in vsa srečna je vzdihnila: ~"Grozno zal 795 V | največje priznanje, ker je v pogorju "grozno" ali " 796 V | doseči dá. ~Prigugal se je tudi Danijel. Z junaškim 797 V | Danijel. Z junaškim pogumom je pograbil kastorec na tleh 798 V | boste kaj na glavi imeli," je vpil, "kadar vas postavijo 799 V | turščico!" ~Tudi Jakopin se je oglasil: ~"Hoj, prav, da 800 V | puščati." ~Danijel pa se je obrnil še k meni, rekoč: " 801 V | Malenški vrh. ~Med potjo me je vprašala Meta sramežljivo: ~" 802 V | sramežljivo: ~"Kaj če biti, kar je napisano na srcu?" ~Čmerno 803 V | boš tudi jokala!" ~V stran je obrnila obraz in ničesar 804 V | Pri Posevčniku se nam je pridružil gospod Jakob. 805 V | ljubljanske gimnazije. Bil je močan in na svojo moč ošaben. 806 V | ošabnost ga ni minila, ko je že mašo bral in kaplanil 807 V | pripisovala zmago; prepir pa je rešil gospod Jernej, ki 808 V | rešil gospod Jernej, ki je prisopihal izpod poljanskega 809 V | delati nikomur zgage. Ker je vedel, da bodo plesali, 810 V | vedel, da bodo plesali, je takoj, ko je bil obral nekaj 811 V | bodo plesali, je takoj, ko je bil obral nekaj suhega mesa, 812 V | po odhodu gospoda kaplana je začelo škripati s tega poda. 813 V | Koželjevec iz Murave se je poskušal na klarinetu, Klepač 814 V | Klepač iz Četene ravni pa je obdelaval harmoniko. K tej 815 V | dekleta svoje fante. V pogorju je namreč stara navada, da 816 V | ali greva?" ~Obrnila se je proti Barbi: "Mati?" ~"No, 817 V | Barbi: "Mati?" ~"No, pa le!" je ta odgovorila. ~Plesal sem 818 V | nasloniti, ali kmalu se je vdala in slonela mi je na 819 V | se je vdala in slonela mi je na prsih, da sem kar čutil, 820 V | da sem kar čutil, kako ji je utripalo srce. Čudno je, 821 V | je utripalo srce. Čudno je, kako ve to ženstvo v pogorju 822 V | ve? Pleše ti pa, kot da je ustvarjena za ples. ~Ko 823 V | natočil vina v kupo. Le malo je namočila ustne, po sem obrazu 824 V | ustne, po sem obrazu pa ji je gorelo. Tudi mati Barba 825 V | gorelo. Tudi mati Barba je bila srečna in z velikim 826 V | in z velikim dopadenjem je objemala hčerko. Boštjan - 827 V | mož, previdni mož -- pa je bil videti manj zadooljen; 828 V | tako visok znesek, da se je samo ob sebi umelo, da velja 829 V | nama. Na poti k skednju mi je razodela željo: ~"Nekaj 830 V | nogo ob tla udari! Tako je lepo!" ~Ko sva plesala, 831 V | lepo!" ~Ko sva plesala, je stalo ob strani vse polno 832 V | udeleževali plesa. Danijel je kričal: "Suči jo!" Jakopin 833 V | udaril z nogo ob tla, da se je vse zatreslo . ~Po tem plesu 834 V | zatreslo . ~Po tem plesu je Boštjan plačal in odšli 835 V | poti proti Jelovemu brdu je Meta spregovorila: ~"Strašno 836 V | spregovorila: ~"Strašno je bilo lepo!" ~Boštjan pa 837 V | bilo lepo!" ~Boštjan pa je dostavil: ~"Posavčevega 838 V | več k nam." Iz teh besed je odmevala tiha resignacija, 839 V | tiha odpoved nadam, katere je trezni in razsodni mož morda 840 V | ni dobil podpore. Barba je namreč vzkliknila: "Za tako 841 V | maram pri hiši!" Njeno oko je z globoko ljubeznijo sledilo 842 V | ljubeznijo sledilo hčerki, ki je korakala ob moji strani 843 V | zopet in zopet hitela: "Hudo je bilo lepo!" ~Dan pozneje 844 V | Hodeč mimo čumnate, kjer je imela Meta svoje reči, vidim, 845 V | Meta svoje reči, vidim, da je bila odprta njena skrinja. 846 V | skrinja. V predalu za obleko je bila razgrnila nad to kos 847 V | papirja, in na tem papirju je ležalo moje "srce" z Gore; 848 V | Gore; listek z napisom pa je bila Meta prav skrbno odstranila. ~ 849 VI | VI. Otava je bila pod streho. Pričela 850 VI | bila pod streho. Pričela se je mlatva. Od jutra do večera 851 VI | mlatva. Od jutra do večera je pikapokalo s Presečnikovega 852 VI | otepalniki obdelovali, da se je kadilo plev in prahu. Šest 853 VI | plev in prahu. Šest nas je mlatilo; ker Danijel pri 854 VI | vedno "v viži" ostajal, se je Liza prepirala. Pšenica 855 VI | Liza prepirala. Pšenica je bila bogata in debelega 856 VI | in debelega zrna. Velnik je pel in v velikih vrečah 857 VI | soboto precèj pozno popoldne je zapel zvonček pod vasjo. 858 VI | potihnili cepci po skednjih, je ponehalo kričanje otrok 859 VI | kričanje otrok in vsa vas se je zavila v skrivnostno tišino. ~ 860 VI | prebivalci; sredi vasi pa je obstal gospod Jakob, v zlatopretkani 861 VI | klečečo množico. Bog sam je prišel v pozabljeno gorsko 862 VI | revnemu, raztrganemu ležišču je prišel, da bolnika ozdravi 863 VI | Obhajali so Luco. Oslabela je bila in smrt je hodila okrog 864 VI | Oslabela je bila in smrt je hodila okrog koče. Pa ji 865 VI | hodila okrog koče. Pa ji je vendar zaenkrat še prizanesla, 866 VI | zaenkrat še prizanesla, da je okrevala in da ji ni bilo 867 VI | Fortunovih so mi sporočili, da je pustil gospod Jakob zame 868 VI | mogel čakati, ker se mu je radi sobote domu mudilo. ~ 869 VI | stvarjo. Na Jelovem brdu je bil tak bahač posestnik 870 VI | in oštir Fortuna, ki si je z vinsko kupčijo nekaj denarja 871 VI | Kar sem poznal to hišo, se je bahala: oče je ob vsaki 872 VI | hišo, se je bahala: oče je ob vsaki priliki metal svoje 873 VI | gosposko stran, posebno hči. Ta je bila dve leti pri nunah 874 VI | leti pri nunah v Loki in je od tam prinesla nazaj novo 875 VI | prinesla nazaj novo ime. Prej je bila Katra, po loški šoli 876 VI | moje odsotnosti. Pri vstopu je Katinka prav sladko zagostolela: " 877 VI | pa zamerili?" Vikala me je, zatorej sem bil prisiljen, 878 VI | jo tudi vikal, kar se mi je zdelo silno zoprno. ~Dekle 879 VI | zdelo silno zoprno. ~Dekle je bilo še dosti dobre podobe, 880 VI | dobre podobe, ali tičala je v nekaki gosposki kočemajki, 881 VI | gosposki kočemajki, kateri se je kar videlo, da je bila za 882 VI | kateri se je kar videlo, da je bila za cenen denar kupljena 883 VI | Kajdetu v Loki. Tudi govorila je nekako po knjigi, prav po " 884 VI | Fortunovi naročeni. ~Ponovila je: "Kaj smo se vam zamerili? 885 VI | kdor pride k nam, in naj je še tak gospod!" ~Da jo potolažim: " 886 VI | pijačo." ~"Gospodična" se je urno zasukala ter odhitela 887 VI | odhitela s poličem po vina. Ko je postavila polno steklenico 888 VI | steklenico predme na mizo, je prisedla ter vprašala zadovoljno: ~" 889 VI | Če naj se govori resnica, je daleč naokrog ni take gostilne. 890 VI | Dobro se vam godi, to je znano." ~Z ljubeznivim smehom 891 VI | Z ljubeznivim smehom me je pogledala. Pri tem se je 892 VI | je pogledala. Pri tem se je to zoprno žénšče nekako 893 VI | kočemajki. -- Vzkliknila je: ~"Dobro pa že, dobro! Vsako 894 VI | imeli?" ~Na to vprašanje je komaj čakala: "Lahko rečem, 895 VI | Presečnikovega dekleta." Bila je prepričana, da me stvar 896 VI | me stvar zanima, zatorej je ponovila z nekim pomembnim 897 VI | ničesar odgovoril. Ali Katra je dalje predla: ~"Oče je že 898 VI | Katra je dalje predla: ~"Oče je že dobro storil, da me je 899 VI | je že dobro storil, da me je pustil dve leti pri nunah. 900 VI | nič ne skrbelo, in gotovo je, da bi se vedela sukati. 901 VI | poglejte! Skromno se mi je odkrila ter me prepričala, 902 VI | odprla vrata, in vendar je pri vratih stala moja Meta 903 VI | moja Meta in zelo strupeno je zrla izpod čela. Zdelo se 904 VI | izpod čela. Zdelo se mi je, kakor da bi sveta Cecilija 905 VI | gospodično Katinko. ~Oglasila se je kratko in ostro: ~"Mati 906 VI | da pridi domu!" ~Mehko se je vmešala Katinka: "Do večerje 907 VI | vmešala Katinka: "Do večerje je še dosti časa." ~"Le pojdi!" 908 VI | odgovora ni dala. Odšla je in, če me uho ni motilo, 909 VI | in, če me uho ni motilo, je zaprla precej trdo vrata 910 VI | vrata za sabo. Katinka se je smejala: "Tako hodijo pri 911 VI | može!" ~Plačal sem. Zunaj je Meta čakala. Nekaj časa 912 VI | sva molče hodila, nato se je pa kar izlilo iz nje: ~" 913 VI | pri tem kolovratu" -- to je veljalo gospodični Katinki - " 914 VI | pota več ne najdeš! Sram me je! In če češ vedeti, ti povem: 915 VI | vedel! Tako sem huda!" ~Lilo je naprej, in rečem, da ne 916 VI | dan." ~"Nič!" "Pismo mi je prinesel gospod Jakob." ~" 917 VI | kratkem v Ljubljano in da je dosti dela v pisarni." ~" 918 VI | bo nič!" ~"Nič!" Tako me je prignala do Presečnika in 919 VI | stopila v hišo. ~Pri večerji je bila Meta še vedno jezna, 920 VI | Meta še vedno jezna, kar je kazala s tem, da je imela 921 VI | kar je kazala s tem, da je imela rutico na glavi tako 922 VI | glavi tako zavezano, da je zakrivala polovico obraza. 923 VI | raševino" in največja skleda je bila napolnjena ž njo. Imenitna 924 VI | in pšeno, gosto skuhano - je sedaj tudi v pozabi, tiste 925 VI | čislih. ~Prava raševina je zahtevala, da je stala žlica 926 VI | raševina je zahtevala, da je stala žlica pokonci, če 927 VI | pogrešati globoka jama, v katero je zlila gospodinja celo ponev 928 VI | ocvirkov. Iz te jame se je zabela potem znova trosila, 929 VI | okusno to raševino. Ali Meta je ostala pri slabi volji. 930 VI | ni spregovorila. Samo če je opazila, da sem postrgal 931 VI | odkazanem mestu, kar se je bilo tam natrosilo, je posegla 932 VI | se je bilo tam natrosilo, je posegla s svojo žlico v 933 VI | ocvirki kar gnetli. ~To je parkrat storila, da sem 934 VI | Ijubeznivostjo. ~Drugega mnenja pa je bil Danijel. Zakrohotal 935 VI | bil Danijel. Zakrohotal se je: "Meta, pravica je za vse! 936 VI | Zakrohotal se je: "Meta, pravica je za vse! Če boš tako krivično 937 VI | izpodkopljem ti jamo." ~Vrgla je žlico po mizi ter srdita 938 VI | srdita zbežala. Danijel pa se je krohotal za njo. - ~Nerodno 939 VI | krohotal za njo. - ~Nerodno je, nositi ves teden prah po 940 VI | po večerji kopat. Hlapče je odšlo, zaklicavši, da me 941 VI | za Danijelom. Pred vežo je lovila Liza vodo v škaf, 942 VI | vodo v škaf, in takrat me je prešinila sladka misel. ~" 943 VI | ni zavila, samo kratko se je zasmejala: "Glej, da prideš 944 VI | neso v vodo. Danijel jim je odsvetoval, češ da sem si 945 VI | fantovanja. Ta argument pa je zbrani družbi postal šele 946 VI | od mene. ~Z Danijelom sva je podala h Karlovščici. V 947 VI | Karlovščici. V tolmunu, kjer je imela Jera svoj dom, sva 948 VI | z glave in života. Voda je kar rezala. Na to se je 949 VI | je kar rezala. Na to se je skliceval Danijel ter je 950 VI | je skliceval Danijel ter je hitro opravil. V resnici 951 VI | hitro opravil. V resnici ga je vlelklo k Fortunu, da bi 952 VI | nekaj časa ostal, ker mi je mrzla voda jako ugajala. ~ 953 VI | voda jako ugajala. ~Na Gori je udarilo polnoč, ko dospem 954 VI | bilo prav jasno, vendar je luna tu in tam pogledala 955 VI | izmed oblakov. Kadar se je to zgodilo, je bilo Boštjanovo 956 VI | Kadar se je to zgodilo, je bilo Boštjanovo domovje 957 VI | podnevi. ~Pri hlevu ob zidu je slonela lestva, lahka in 958 VI | Prezrl pa sem pri tem, da je izba imela dve okni. ~Ve 959 VI | prijateljice, ali vendar je resnica, da ima vasovanje 960 VI | misliti. Ali v pozni noči, ko je vse tiho, ko tiči nekaka 961 VI | govoriti o ljubezni, to je poezija! To je prava poezija, 962 VI | ljubezni, to je poezija! To je prava poezija, ki dosti 963 VI | ljubezni govoričijo! In Bog mi je priča, da največkrat v neslanih 964 VI | prihajajo iz srca! Pri vas je vse narejeno, pri nas na 965 VI | gospoduje pa narava, ki je resnična mati resnične poezije! ~ 966 VI | Meta, a spiš?" ~Nekaj je zašumelo v izbi, kot bi 967 VI | postelje vstajal. Zdelo se mi je, da čujem neko tekanje. 968 VI | pokličem. Prav počasi se je odpiralo. Pri luninem svitu 969 VI | Pri luninem svitu se mi je prikazala. Bila je rdeča 970 VI | se mi je prikazala. Bila je rdeča kot pirh o veliki 971 VI | pirh o veliki noči. Ko pa je vzela roko od okna, se je 972 VI | je vzela roko od okna, se je ta močno tresla. Tesno se 973 VI | ta močno tresla. Tesno se je bila zavila v "dolgo ruto" -- 974 VI | pravite "ogrinjalka". Ker je imela spuščene kite, ji 975 VI | imela spuščene kite, ji je bil obrazek čisto spremenjen, 976 VI | spremenjen, pa vzlic temu jo je obdajala čudna krasota. ~ 977 VI | čudna krasota. ~Vzdihnila je: ~"Moj Bog, čemu si prišel? 978 VI | mati?" ~Kakor vidite, me je poskušala odsloviti. Pričnem 979 VI | si name huda." ~Nekaj se je obotavljala: "Saj sam veš, 980 VI | drugo bi smel." ~Zdelo se mi je, da se ji hoče milo storiti. 981 VI | ti jo." ~Izpod dolge rute je izvila roko, ki se je še 982 VI | rute je izvila roko, ki se je še vedno tresla. Dotaknil 983 VI | tej žametni koži. Pa me je kaj spretno s svojo levico 984 VI | lestvi splezal do zemlje, se je prikazal iz sence pri hiši 985 VI | hlapec Danijel. Široka usta je odprl do ušes, se hinavsko 986 VI | S svojim obnašanjem mi je hotel Danijel razodeti, 987 VI | prigodek te noči tajen. Danijel je še vedno odpiral čeljusti, 988 VI | skrivnosten smeh z obraza, in Meta je kot v sanjah hodila okrog. 989 VI | parkrat zasačil, kako me je tu in tam prav pomenljivo 990 VI | pomenljivo pogledala. Ali molčalo je vse. Le oče Boštjan je, 991 VI | molčalo je vse. Le oče Boštjan je, odloživši žlico, hladno 992 VI | vem, kaj bo potlej!" ~Ker je bila nedelja, nismo imeli 993 VI | biti, to ve vsak človek! Če je poštenje v njem, jo vzame. 994 VI | vzame. Vendar vidiš, kako je že zmedel to ubogo žival." ~ 995 VI | Poštenje pri moških, to je ravno! Ali ga imaš ti kaj?" ~ 996 VII | VII. ~Čas je tekel in prišli smo globoko 997 VII | globoko v kozoprsk. Žito je bilo omlačeno; zatorej smo 998 VII | smo mislili na drugo, kar je preskrbeti dobremu gospodarju 999 VII | Neprijetno delo: kosišče ti je prekratko in kosir tudi 1000 VII | listje smo grabili, in to je že lažje delo. Grabijo moški