Part

 1 I   |          za ženitve, tako da sem takoj vedel, kake besede mi bo
 2 I   |          sem prisedel k njej ter takoj opazil, da je danes v razgovoru
 3 I   |          letih. Ni mi odgovorila takoj, pač pa je rahlo zaklicala: "
 4 I   |  zaklicala: "Elvira!" ~Hčerka je takoj, prav kakor da je čakala
 5 I   |        starega!" ~Zavrnila me je takoj: "Hudobni jeziki tega ne
 6 II  |             Lemojte" -- pa se je takoj popravila -- "lemoj, zdaj
 7 III |   raznovrstno orodje, da je bilo takoj pri roki. Tnalo je bilo
 8 III |     vodovod. ~Pri tej hiši si se takoj čutil domačega, ker ni bilo
 9 III |         njena postava na svetlo. Takoj sem videl, da je še pol
10 III |   popisati! Pogledal sem jo, ali takoj je odmaknila oči ter jih
11 IV  |       jih oklenili najini srci. ~Takoj pod Jelovim brdom izvira
12 IV  |        debeloglavec je prežal in takoj ga je pograbil, da so se
13 IV  |        padale v vodo, kjer se je takoj začulo posebno pljuskanje. "
14 IV  |     iskri. ~Ko sem pristopil, ni takoj zbežala. Polagoma se je
15 IV  |      vodo. Približam se bregu in takoj ga opazim, tistega največjega
16 V   |        je pred Šimna. Množica je takoj postala radovedna in pritisnila
17 V   |      nekaj viknilo, ta vik se je takoj ponovil pred oltarjem in
18 V   |          zagledala in opazil sem takoj, da je v hudi zadregi, ker
19 V   |       vedel, da bodo plesali, je takoj, ko je bil obral nekaj suhega
20 V   |        na Poševčnikovem skednju. Takoj po odhodu gospoda kaplana
21 VII |       zategadelj ni čuda, da sva takoj krenila s pota ter lazila
22 VII |         ga je sivomodri hudobnež takoj pognal, da se je čulo obilo
23 VII |         brda povpraševali, bi se takoj izkazalo, da vsaj dve tretjini
24 VII |      vzglavje, nakar je legla in takoj zaspala. Nad nama so se
25 VII |       zastokala: "To pa nič ni!" Takoj sem jo izpustil. Ali Meta
26 VIII|      prilomasti v hišo. Sédel je takoj pri vratih na klop pod sklednik
27 VIII|          a zgodilo se mu ni nič. Takoj je zopet stal na nogah in
28 VIII| hudnikovec, ti!" ~Ker Danijel ni takoj izpustil, ga je s svojo
29 VIII|     kresnil po prstih, da jih je takoj kri podplula in da je nožička
30 IX  |         da je tajno vsemu svetu. Takoj pa me je prešinila velika
31 IX  |        in sramoval sem se, da že takoj od pričetka nisem mislil
32 IX  |         da se skesam. Odštel sem takoj are pet sto goldinarjev,
33 X   |   prikazala iz hišnih vrat, a je takoj izginila, ko me je ugledala. ~
34 X   |         proti meni, a opazil sem takoj, da je bila upadlega lica
35 X   |        mi verjameš!" ~"Ali moraš takoj nevljuden postati?" je posegla
36 X   |        vsi, na to moramo misliti takoj, ko se zavedamo življenja,