Part

 1 I   |         ob roki pratike določil svojo starost, zavest, da se staram,
 2 I   |  sočutno dušo, da izlijem vanjo svojo otožnost? ~Gnalo me je iz
 3 I   |        bujna zakonska sreča. Za svojo osebo sem malo občeval z
 4 III |      kraljeval sv. Ferjen ter s svojo golido zabranjeval požare. ~
 5 III |         vojski, ponosen tudi na svojo nemščino, kakor si jo je
 6 IV  |         mlado jutro z nepopisno svojo milobo. Širno se je razprostiral
 7 IV  |         nje. ~Prvi sem prekosil svojo rajdo. Danijel pa je vrgel
 8 IV  |        vedno krohotal ter gonil svojo pesem o maslu in kravi. ~"
 9 IV  |        je nevede dvignila desno svojo nožico. In to precej visoko,
10 IV  |         hiši je kazal razmršeno svojo glavo Lovrica izza vogla.
11 V   |       in odložiti hribolazniško svojo slavo. Samo posvaljkani
12 V   |       zelo sva morala pospešiti svojo hojo. Dospevši k cerkvi,
13 V   |         vedno reševal sv. Jurij svojo devico in na čeladi je še
14 V   |    megla pred oči. Z vso veliko svojo močjo - tačas sem bil prvi
15 V   |   gimnazije. Bil je močan in na svojo moč ošaben. Ta ošabnost
16 VI  |  bolnika ozdravi ali pa mu poda svojo desnico, da ga popelje čez
17 VI  | hranilnico in vsak otrok ima že svojo knjižico." ~"Boste pa veliko
18 VI  |         natrosilo, je posegla s svojo žlico v jamo ter mi znova
19 VI  |          Pa me je kaj spretno s svojo levico spodila z bele stezice! "
20 VII |         studenec, ki z imenitno svojo vodo hladi in krepi potnike
21 VII |        za očitkom sem obteževal svojo trpečo dušo. Tudi je še
22 VIII|     odnesla v vežo. Če tepe mož svojo ženo, to sicer ni lepo,
23 VIII|       vendar," -- tu je dvignil svojo desnico, veliko kot čoln -- "
24 VIII|         Ti žival ti!" Z obširno svojo roko ga je brez težave dvignil
25 VIII|   vendar s čudovito hitrostjo s svojo levico ujel Danijela za
26 VIII|         takoj izpustil, ga je s svojo roko samo parkrat kresnil
27 IX  |     oženim pa obdelujem zemljo, svojo lastno zemljo, in rodim
28 IX  | Mlačanovo roko ob mojo, potem s svojo lastno ob mojo, in sicer
29 IX  |        je pomolil Danijel zopet svojo glavo v sobo: ~"Za pet sto
30 X   |    tisočerimi vezmi prikovan na svojo slovensko zemljo in, če
31 X   |       takrat, ko je Kalar dajal svojo hčer Ano Skalarjevemu Matičku,
32 X   |     domačijo, dal mu je pa tudi svojo hčer. Svatovščina ni bila