Part

 1 I  |      osemintrideset let, katere skoraj dopolnim. Kje naj dobim
 2 I  |      vzdiha. Gospa Helena me je skoraj pol ure tolažila ter mi
 3 I  |        jeziki tega ne čutijo!" ~Skoraj zaihtel sem: "Kaj mi je
 4 II |      ribo v vodi, in v gozdu ga skoraj ni bilo gnezda, da bi ga
 5 II |         obstala in od groze sta skoraj okamenela. "Moli, Luca!"
 6 II |    Presunilo me je tako, da sem skoraj videl, kakor bi stopal s
 7 IV |        tratini, ki se je vlekla skoraj tja do bukovih gozdov zelenega
 8 IV |         Meto dotekel. Mogoče in skoraj gotovo je, da jo je mučila
 9 V  |       podobni suknjič, pa se je skoraj do tal sklonila, tlesknila
10 V  |        ji je prav čedno podalo, skoraj še bolj nego glavnik iz
11 V  | povzročalo največje zanimanje! ~Skoraj med zadnjimi sta prišla
12 VI |      Šel sem iskat tega pisma. ~Skoraj v vsaki vasici v pogorju
13 VI |       Boštjanovo domovje v luči skoraj kakor podnevi. ~Pri hlevu
14 VII|       zlezel na plešasto glavo. Skoraj šest tednov sem že tičal
15 VII|    Dospevši do Kala, ji ni bilo skoraj nič ostalo, tako da je potrla
16 VII|         bila potem voda na vrhu skoraj še ravno tako mrzla kakor
17 VII|      priličnem času prav mnogo. Skoraj ni bilo pričakovati uspeha,
18 VII|   občutil prav živo, da bi bilo skoraj nemogoče, da bi se kdaj
19 VII|      početi. Gotovo, šel sem že skoraj predaleč. Igračanja z mlado
20 VII|     Sonce je še visoko stalo in skoraj ni bilo še čuti živali iz
21 VII|       je kaj takega pripetilo. ~Skoraj pri vasi sva srečala Luco.
22 VII|       sem se moral s Stritarjem skoraj boriti, da mi ga ni črtal;
23 IX |        štiri otroke, katerim je skoraj toliko izgovoril, kot je
24 IX |   odvrnil: ~"Mislila sva si, da skoraj gotovo kupiš." ~"Za božjo
25 IX |    Privlekel je Mlačana k meni. Skoraj pet minut je tolkel z Mlačanovo
26 X  |        bilo našemu kmetu čudno, skoraj sramotno videlo, če bi ne
27 X  |     zahvali, da se ti hči moži! Skoraj si res tako neumen, da bi
28 X  |     katerega je imela prebrati, skoraj popolnoma skrita. Polagoma
29 X  |     mimo karlovških bregov, ima skoraj vselej zibelko pri sebi,