Part

 1 I   |     Stroj si -- tako sem govoril sam sebi -- ki bo tekel, dokler
 2 I   |        imelo!" ~Tako sem govoril sam sebi, in prav živo sem čutil,
 3 I   |        zakonski usodi. Ker se je sam ženil, je bil tiste dni
 4 I   |          Odgovoril sem čemerno: "Sam ne vem kam!" ~"No vidiš,
 5 I   |      sodnega dne trobentam, kako sam si! Plevel si na njivi,
 6 II  |         žive duše več. Ostal sem sam sredi vasi. Onadva pa sta
 7 IV  |     Sedela sva v senci, a tulmun sam so obsevali sončni žarki.
 8 IV  |         da bi potem človek tisto sam nesel v Loko, kjer bi ga
 9 V   |         kako se je bil ta spaček sam oblekel in napravil. ~Takrat
10 VI  | blagoslovil klečečo množico. Bog sam je prišel v pozabljeno gorsko
11 VI  |        naokrog ni take gostilne. Sam sodnik to pravi, in ta pride
12 VI  |          se je obotavljala: "Saj sam veš, da nisem." ~"Čemu si
13 VII |       zgine steza izpod noge, da sam ne veš kdaj. Nato moraš
14 VII |    delale rože na licih. Bil sem sam z njo na zapuščeni gorski
15 VII |        opravičiti. ~Jezil sem se sam na sebe, da sem mogel tako
16 VII |          pozabi, tudi prav, vsaj sam sebi potem ničesar očitati
17 VIII|           glavno je moral snesti sam, ker je bil visok kot hrast
18 VIII|        mora le čudno biti, če si sam v Ljubljani. Nimaš človeka,
19 IX  |        samo za štempeljne; če pa sam kupiš, so pa stroški tako
20 IX  |      imel!" je zatulil hlapec. ~"Sam Bog ve, s kom!" ~Danijela
21 IX  |        bi deklico v mesto jemal? Sam se preselim na Jelovo brdo,
22 IX  |      njega gnoj dela! Ta travnik sam je tri tisoč vreden. Če
23 IX  |           To je zadnja beseda in sam hudič iz pekla bi me ne
24 IX  |       vedno premišljaš! Če hočeš sam sebi dobro, udari z obema
25 X   |      tisto popoludne in gospodar sam z velikim belim predpasnikom
26 X   |         Ponosno sem odgovoril: ~"Sam bom gospodaril! Ne vem,