Part

501 VIII|                Oglasil se je Anžon počasi in važno: ~"Z žensko se lahko
502 VIII|                   mizo. Nato je brez jeze in z največjo mirnostjo odgovoril: ~"
503 VIII|            prekleti gorjanec, če ne - !" ~In zopet je mirno odgovoril
504 VIII|                 ga je brez težave dvignil in vzdignil proti stropu, nakar
505 VIII|              Takoj je zopet stal na nogah in bliskoma je imel v rokah
506 VIII|               Ženske so od strahu zavpile in Boštjan je zakričal izza
507 VIII|                hlodi, ki se dajo le težko in neokorno gibati, je vendar
508 VIII|                 jih je takoj kri podplula in da je nožička zarožljala
509 VIII|                 deskah. Nato ga je obrnil in mu z nogo pomagal, da je
510 VIII|              pričel hišni hlapec škripati in -- jokati, kakor je to navada
511 VIII|               pšenica je bila letos dobra in čedno se je mlatila. Proti
512 VIII|                krompirju tudi ni kaj reči in fižol je bil poln, kakor
513 VIII|                   bi norel. Vse to je res in fruge je bilo pri hiši,
514 VIII|                  je bil Danijel med jokom in škripanjem zaspal. Ker se
515 VIII|                 stari navadi se je delalo in Danijel je opravljal svoje
516 VIII|                   napravila boljše kosilo in tudi nekaj nacvrla je bila.
517 VIII|                  si segli v roke z očetom in materjo. Pri prihodu nič
518 VIII|               tiste dni etiketa v pogorju in po njej si se moral ravnati,
519 VIII|                 orehi, češplje, ocvrt bob in - če se ne motim -- še celo
520 VIII|                 to so mi dali pri slovesu in velika bi bila zamera, če
521 VIII|                  hlevom sta stala Danijel in Liza, a ne skupaj, vsak
522 VIII|              posebno Danijel je bil potrt in žalosten. "Oh-ta," je zastokal, "
523 VIII|                   pridi!" Liza je molčala in se grdo držala, ker je bila
524 VIII|             ljudje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi poklanjali.
525 VIII|               počitnic poslavljal od doma in od matere, katera me je
526 VIII|                  že dolgo časa pod zemljo in katera na svetu ni imela
527 VIII|                   imela drugega kot skrbi in delo; danes pa v obraz deklici,
528 VIII|                  ko je snela ruto z glave in jo položila na travo, da
529 VIII|               navadno nosi le ob nedeljah in praznikih. Včasih je prav
530 VIII|                   je prav globoko zasopla in obrnila obraz proti meni,
531 VIII|                  le jej!" Moral sem jesti in ni odvrnila pogleda od mene,
532 VIII|                 tolpica drobnih dolgorepk in je sedla na bližnje bukovo
533 VIII|                telesom obešale po vejicah in kljuvale z listov, kar se
534 VIII|                 celo nabralo v goste gube in pričela je govoriti, prav
535 VIII|                   Zaiskrilo ji je v očesu in opazil sem, da postaja jezna. "
536 VIII|                  vzel je sorodnico k sebi in streže mu, da je zadovoljen." ~"
537 VIII|               tole: sedaj pred zimo cvete in kaj bo iz tega? Cvet odpade
538 VIII|                   bo iz tega? Cvet odpade in prav nič ne bo iz tega.
539 VIII|                  manj! Ti ne poznaš mesta in njegovih hudobnih jezikov.
540 VIII|              mogla spati: samo gospodinja in kuharica je hotela pri meni
541 VIII|                   hotela pri meni postati in drugega nič. In kako modro
542 VIII|                   postati in drugega nič. In kako modro mi je vse to
543 VIII|                 me je premagala skušnjava in pozabil sem popolnoma na
544 VIII|                kjer sem jo mogel, na usta in povsod. Ni se branila. Ko
545 VIII|                stala kot kip "Na poklonu" in s prsi, h katerim je pritiskala
546 IX  |                  težko privadil na obrite in umite, posebno težko sem
547 IX  |            privadil na vaše ženske obraze in na nemogoče vaše obleke.
548 IX  |                  na nemogoče vaše obleke. In kaj naj govorim o svojem
549 IX  |           Razkačili so me tudi prijatelji in prijateljice. Kdor me je
550 IX  |                silil pod nos, kako krepak in mlad sem videti. Moj zdravnik --
551 IX  |                miru, da me je smel vestno in točno preiskati. Prekljuval
552 IX  |                    Prekljuval mi je hrbet in prsi, tipal me je okrog
553 IX  |                    tipal me je okrog srca in jeter, potem pa sodil: pljuča
554 IX  |                   hlod, srce kakor risovo in tudi jetra so se prav čedno
555 IX  |                  dekliča na Jelovem brdu, in to še celo pri delu, ko
556 IX  |              podoba me je obdajala ponoči in podnevi. V sanjah sva hodila
557 IX  |                   ter taval okrog Rožnika in po njegovih plešastih gozdovih,
558 IX  |               gozdovih, jezen na ves svet in predvsem nase, zaljubljenega
559 IX  |                  Tisto leto je bila dolga in lepa jesen. Zadnjega vinotoka
560 IX  |                Danijel. Bil je posvaljkan in jako revno oblečen. Na kozavem
561 IX  |                  čase jako neredno živeti in nespametno pijančevati. ~
562 IX  |                   sem: "Kaj bo, Danijel?" In znova je odgovoril: "Tega
563 IX  |                Mlačan je z Jelovega brda, in ravno Mlačan bi rad s tabo
564 IX  |                   redil kakih osem govedi in tudi nekaj drobnice. Travniki
565 IX  |                Travniki so bili pripravni in njivice dobre. Ko je stari
566 IX  |                ženil pa se je po ljubezni in vzel je deklo, ki je bila
567 IX  |                 je torej težko gospodaril in z velikim trudom izsesal
568 IX  |                  praskati. "Težko se dela in zanič se živi." ~Danijel
569 IX  |                  jecljal -- "zavoljo vina in žganja." ~Stokal je: "Pravijo,
570 IX  |              Gotovo tudi mene spreobrnejo in potlej bo Jelovo brdo videlo,
571 IX  |                 vsega dosti, pridem nazaj in amerikanskih tolarjev prinesem,
572 IX  |              gnojni koš. Takrat se oženim in da koj veste: mlado vzamem
573 IX  |                   koj veste: mlado vzamem in ne kakega starega lonca,
574 IX  |                 bi ga bil žalosten ponoči in podnevi. In moja mlada žena
575 IX  |               žalosten ponoči in podnevi. In moja mlada žena bo tudi
576 IX  |                   travnikih bo hodila gor in dol; da pa ji dolgčas preide,
577 IX  |                preide, bo trgala pokalice in pokala z njimi ob mlado
578 IX  |               ovinkih! Liza se je omožila in karlovškega Anžona je vzela,
579 IX  |                 šla. Danes je že poročena in koše prenaša po Anžonovih
580 IX  |                    Danijela je kar davilo in po mizi je udaril z roko. "
581 IX  |                  Danes prodajamo domačijo in o tem govori!" ~"Čemu nista
582 IX  |                   ni dal odgnati: "Mlačan in jaz sva tega mnenja, da
583 IX  |           najlepše posestvo. Dva človeka, in naj imata še kaj otrok,
584 IX  |                 še kaj otrok, bogato redi in brez posebnega dela." ~Odgovoril
585 IX  |                   dela." ~Odgovoril sem: "In jaz naj delam na Mlačanovem?" ~"
586 IX  |                 sem jih osebno poškodoval in da sem jim v hudobnem namenu
587 IX  |                namenu pokvaril kamižolice in kastorce. Gospod Levičnik
588 IX  |             zbornici v daljše postopanje. In ravno takrat, ko sem razpravljal
589 IX  |                   razpravljal z Danijelom in Mlačanom, mi je dostavila
590 IX  |                resnem sodišcu, ko me peko in kuhajo in mi predvsem z
591 IX  |             sodišcu, ko me peko in kuhajo in mi predvsem z največjo ogorčenostjo
592 IX  |                Prečitavši zbornični dopis in pomislivši na svoje tako
593 IX  |                 lahko preživi dva človeka in jerbas otrok ž njim; jaz
594 IX  |              kupil tvoje, ker se bo ženil in ker takega dekleta vendar
595 IX  |            rešitev, edino mogoča rešitev, in sramoval sem se, da že takoj
596 IX  |              zemljo, svojo lastno zemljo, in rodim otroke, svoje lastne
597 IX  |                zavest mi je polnila dušo, in umazani ta Danijel se mi
598 IX  |                pravi, za vse, kakor stoji in leži." ~Odgovoril je Danijel: "
599 IX  |                    Pa ni. Dober človek je in pošten je, ta te za vinar
600 IX  |               oziru sta bila dogovorjena, in tudi kupnino, pod katero
601 IX  |            zahtevala veliko višja kupnina in da se bo pri tem razvnel
602 IX  |            okroglih deset tisoč. Procente in špeže imaš tudi ti. Kar
603 IX  |              Naprave se mi zde bolj slabe in deset tisoč je dosti preveč." ~
604 IX  |            smejati. ~"Deset je preveč!" ~"In živina?" je rjovel Danijel. "
605 IX  |                  v prodaji. To se zakolje in posuši! Na ti jareti misli,
606 IX  |                  boš svojega proč metal!" In res je pograbil Mlačana
607 IX  |             ponuja. Ali ni res, Mlačan?" ~In najsi je Danijel lagal,
608 IX  |                     Danijel je divjal gor in dol: "Saj ne prodajava kake
609 IX  |                  je vse svetnike na pomoč in za pričo, da Mlačan drugače
610 IX  |                 drugače v Ameriko ne more in da mu prav nič ne ostane,
611 IX  |                  da naj se mi vendar žena in otroci smilijo, če že nimam
612 IX  |                     Pa naj bo devet tisoč in pet sto! Mlačan, vem, da
613 IX  |                 tiho! To je zadnja beseda in sam hudič iz pekla bi me
614 IX  |             odnehal od nje! Devet tavžent in pet sto -- pa Bog daj srečo!" ~
615 IX  |                    pa naj bo! Devet tisoč in pet sto!" ~"Ta je pametna!"
616 IX  |                  pametne besede! Domačija in špeže, vse je tvoje! Devet
617 IX  |                 vse je tvoje! Devet tisoč in pet sto -- pa Bog daj srečo!" ~
618 IX  |                   s svojo lastno ob mojo, in sicer radi posojila. Zmenili
619 IX  |                 delali pismo pri notarju, in dostavilo se je, da morata
620 IX  |               bilo vse v redu napravljeno in podpisano, sta jo onadva
621 X   |                 dušo mi je bilo vse jasno in dvomi me niso več mučili. ~
622 X   |                 na svojo slovensko zemljo in, če me ta ne bo živila,
623 X   |                  bila čudovito lepa jesen in še v listopadu smo imeli
624 X   |                stala Presečnikova tarnica in brez dvojbe se je pri teh
625 X   |               pretrta dobra imena sosedov in sosedinj! ~Kakor že povedano,
626 X   |                   tisto leto se je sušil, in prav na Presečnikovi tarnici
627 X   |             delalo osem starikastih devic in opravljale so svoj posel
628 X   |                   pridelal svoje hodnične in pražnje srajce doma. Zatorej
629 X   |               teric že tiste čase zamiral in le bolj starikasto ženstvo
630 X   |                 je še umelo trlico goniti in ž njo pridelovati svilnate,
631 X   |                  zavedale svojega poklica in pri vsaki priliki si jih
632 X   |                 Da je terica morala obilo in najbolje jesti, to se je
633 X   |                   je trlo tisto popoludne in gospodar sam z velikim belim
634 X   |                napravljale ropot s trlico in jezikom, so obirale, vmes
635 X   |               rade spregovorile o možitvi in ženitvi. Vsaka bi se bila
636 X   |                prestar, vzamem te, Janez, in če laziš po vseh štirih
637 X   |              priženil! Dva otroka že imam in oba ti prinesem v hišo!"
638 X   |                  ne bo ne mesa, ne kofeta in ne belega kruha!"  Bil sem
639 X   |                  mu je padla pipa iz ust, in sicer naravnost v vodo.
640 X   |                 Se ve, če bo dekle hotelo in če bosta vidva zadovoljna," --
641 X   |                  molčala, nerada molčala, in prežala je na priliko, da
642 X   |                  nič!" ~Boštjan je molčal in se ni upal upirati. ~"Predvsem
643 X   |                sem odrinil v vas, Boštjan in Barba pa sta še ostala pri
644 X   |                  Barba še vedno v plamenu in prav videlo se je, kako
645 X   |                   polomljen je bil videti in ni mi dopadel, ker je kadil,
646 X   |                   je prebirala Meta fižol in, ko sem vstopil, je bila
647 X   |                  da je bila upadlega lica in zelo potrta. ~"Spet sem
648 X   |                potem pa je govorila plaho in tiho kakor otrok pri prvi
649 X   |                   k sebi, da bi ti kuhala in gospodinjila." ~"Kje naj
650 X   |                     Že jo je grabila jeza in na vsakem licu se ji je
651 X   |                   obraza izginila vsa kri in z veliko grozo me je pogledala: "
652 X   |                   tem ljudem; radi delajo in tudi o dekletu ne vem nič
653 X   |                   Povesila se ji je glava in vedel sem, da se ji je hotelo
654 X   |             Koliko si dal?" ~"Devet tisoč in pet sto." ~"Si vse plačal?" ~"
655 X   |               Pravijo, da je zemlja dobra in da se dosti pridela." ~"
656 X   |                 popolnoma zlezla na roko, in zaječala je: "Tako čudno
657 X   |                      Govoril sem z očetom in materjo, oba sta zadovoljna,
658 X   |                Bliskoma je dvignila glavo in tudi telo je stegnila, da
659 X   |                    Spregovoriti ni mogla, in šele, ko sem ponovil, če
660 X   |                 je pričela z glavo kimati in pokimala je trikrat ali
661 X   |             Raztegnila je roke proti meni in hipoma me je objela - pri
662 X   |           poljubuje, pri nas se objema -- in čutil sem, kako mi je tesno
663 X   |                 oklenila roke okrog vrata in kako je pritiskala svoje
664 X   |                 Za vse življenje bova mož in žena." ~"Mož in žena!" Takrat
665 X   |                  bova mož in žena." ~"Mož in žena!" Takrat se je spustila
666 X   |               Takrat se je spustila v jok in jokala je, kakor še nikdar
667 X   |                  Vse telo se ji je treslo in krčevito se je pritiskala
668 X   |                 ostala brezuspešna. ~"Mož in žena vse življenje!" --
669 X   |                  je bila objela moj vrat, in desnica ji je onemogla zdrknila
670 X   |                   so se ji široko odprle, in okrog ust, katera so tudi
671 X   |                 je napravila črta bolesti in muke. V hipu je brez zavesti
672 X   |                   v mojem naročju -- - - ~In tedaj, častite prijateljice,
673 X   |                 ko je preteklo toliko let in ko se še vedno vsak hip
674 X   |                srčna hiba vzela življenje in da bi bila morala prej ali
675 X   |       spregovorila ti, gospa Dinca, prva, in v čast si štejem, da je
676 X   |                 gotovo zahajam vsako leto in večkrat tudi vsak mesec
677 X   |                   vedno v podobi mladosti in devištva. Da sem jo vzel,
678 X   |               katera pri ženski tako rada in tako hitro usahne! ~Leto
679 X   |                  prihajam na Jelovo brdo, in sprejemajo me, kakor bi
680 X   |                zet. Od pričetka smo težko in grenko živeli. Mati Barba
681 X   |              jokala, plačevala je za maše in veliko je molila; Boštjan
682 X   |                  nekaki zmedenosti okrog, in videl se nam je, kakor bi
683 X   |                 polju, če ima dosti dežja in tudi dosti sončne gorkote.
684 X   |                 ne vzelo tako kakor Meto, in parkrat ga vlečem v Loko,
685 X   |                  lise je dobivala na lice in tudi druga znamenja je imela,
686 X   |              glasna, a vendar dobra duša. In prišlo je kmalu leto, ko
687 X   |                 njem, kakor veste, zvesto in pridno služil. Dal mu je
688 X   |         Svatovščina ni bila zadnja. Kalar in Skalar sta sedela za mizo
689 X   |                 sta sedela za mizo v kotu in bila sta si kakor brata.
690 X   |             lazili so tudi pod mizo okrog in cukali svate za noge, da
691 X   |              preveč snedli, preveč popili in sploh preveč pod mizo lazili.
692 X   |                  rede, jaz pa sem berač!" In res je bil berač! Velik
693 X   |                 ter ga posadil na zapeček in metal vanj vse, kar je dobil
694 X   |                   jesti, moraš delati!" ~"In to ti je postalo dolgočasno?" ~"
695 X   |                 imel v mislih policaje. ~"In sedaj?" vprašam še. ~"Sedaj?"
696 X   |                   te začne sram popuščati in kmalu je vse dobro. Pri
697 X   |                 Poglej, kako zunaj čakajo in mislijo: kozavi se napije,
698 X   |               življenje je življenje dela in edinščine. Kadar hodim mimo
699 X   |                  otročaj na delu ne moti, in če pride v vas, se vleče
700 X   |                  vleče za njo rep zdravih in debelih otrok -- mislim,
701 X   |                 mene tiče, naglašam zopet in zopet, da zame Meta ni umrla.
702 X   |                 poznal nikdar več ženske, in lahko rečem, da do sedaj
703 X   |                   strankama enake pravice in enake dolžnosti. Ta pogodba
704 X   |                  žene po mestih ne delamo in da samo jemo?" ~Malo sem
705 X   |                 zakoni na kmetih mirnejši in zadovoljnejši. Oba zakonska
706 X   |                   srcu. Ako mi je ušla tu in tam trda beseda, ne štejte
707 X   |                zemlja se nam ne sme vzeti in narod slovenski mora stati
708 X   |              kadar se odločimo za poklic, in predvsem tedaj, kadar se
709 X   |                 še bolj zveže z domovino, in otroke naj rodi, ki bodo
710 X   |                pomnožili slovensko vojsko in armado slovenskih delavcev!" ~