Part

 1 II  |            pa ga sonce obseva!" ~In res je takrat nad goro plaval
 2 II  |             jima ni bilo izhajati. ~Res smo nato pri Poševčniku
 3 III |        deset let skupaj služila. In res je ona varčevala, kar se
 4 III |        zibati pred tvojim duhom! In res, v Bologni je bilo, ko sem
 5 IV  | Domačejkarjevim grem koze past, ker res nisem zanič, če me že vsaka
 6 IV  |            je hujše od ječe. Ali ni res?" ~Samo zastokal je. ~"Reci
 7 V   |            vrhunec mojim željam. In res, ko sem dobil prve hlačice,
 8 V   |           prihajajo Posavčevi." ~In res so prihajali Posavčevi iz
 9 VI  |      vprašal: ~"Ali mi daš roko, da res nisi več huda?" ~"Dam ti
10 VII |              je vzkliknila Meta ter res izbrskala iz goste trave
11 VII |          žiberdaj" zame dobljen. In res sem jo ujel. Nosila je podkovane
12 VIII|       polenom, me malo briga. Če te res vzame, bom vsaj vedel, da
13 VIII|           kakor bi norel. Vse to je res in fruge je bilo pri hiši,
14 IX  |             svojega proč metal!" In res je pograbil Mlačana za roko
15 IX  |             že Kalar ponuja. Ali ni res, Mlačan?" ~In najsi je Danijel
16 IX  |      diplomatično odgovoril: "Bo že res!" ~Zdihoval sem: "Veliko
17 IX  |             tri tisoč vreden. Če ni res, pa naj se kuham do sodnega
18 X   |           se ti hči moži! Skoraj si res tako neumen, da bi takega
19 X   |          ter kričal: "Ali mi hočete res vse snesti? Vi imate očete
20 X   |         rede, jaz pa sem berač!" In res je bil berač! Velik kos
21 X   |         mati -- prvič v roke, te je res sram. Ali že pri drugi hiši,
22 X   |    nezaupljivo vprašala: "Bi jo bil res vzel, da ni umrla?" ~"O