Part

 1 I |  posnemala sv. Petra, ko mu je Gospod zaukazal, da naj še enkrat
 2 I |  premišljevala. ~"Koliko časa, gospod doktor, že zahajate v našo
 3 I |       jezikov. Saj me umejete, gospod doktor?" ~"Čutim se vendar
 4 I |    mreže k svojemu Gospodu. In Gospod je ukazal: "Vrzite mreže
 5 V |   tisti dan na Gori oznanjeval gospod Jakob, kaplan v Poljanah.
 6 V |         Ali vse se je uredilo. Gospod Jakob je pričel množici
 7 V |    cerkvene govore, zatorej je gospod kaplan o nji molčal. Razložil
 8 V |        dne do dne. To misel je gospod Jakob tako čedno razpredel,
 9 V |       oznanjeval božjo besedo, gospod Jakob! ~Po opravilu sem
10 V | Posevčniku se nam je pridružil gospod Jakob. Niti z besedico ni
11 V |      zmago; prepir pa je rešil gospod Jernej, ki je prisopihal
12 V |        šipe pri škofovi sobi. ~Gospod Jakob ni hotel delati nikomur
13 VI|        sredi vasi pa je obstal gospod Jakob, v zlatopretkani bursi
14 VI|        sporočili, da je pustil gospod Jakob zame pismo in da ni
15 VI|        k nam nič ne prihajate, gospod doktor? Kaj smo se vam pa
16 VI|       Kaj smo se vam zamerili? Gospod sodnik ostaja vselej pri
17 VI|        k nam, in naj je še tak gospod!" ~Da jo potolažim: "Prinesite
18 VI|           Pismo mi je prinesel gospod Jakob." ~"Nič!"  "Če hodi
19 VI|      Jakob." ~"Nič!"  "Če hodi gospod Jakob v to gostilno, bom
20 IX|   preveč piti, zverina!" ~Tudi gospod Bon me je srečal ter gostobesedil: "
21 IX|        kamižolice in kastorce. Gospod Levičnik na loškem gradu
22 IX|    ušes odpirala široka usta. ~Gospod Levičnik s sodbo sámo še