Part

 1 II  |        eno smo se čutili z njo! Zatorej me sili vse nazaj v rojstni
 2 II  |     kakor žalujoči pri pogrebu. Zatorej je tudi Luca "vekala", ko
 3 V   |         let sem lazil po gorah, zatorej mi v tem oziru ni primanjkovalo
 4 V   |       mešala v cerkvene govore, zatorej je gospod kaplan o nji molčal.
 5 VI  |        zamerili?" Vikala me je, zatorej sem bil prisiljen, da sem
 6 VI  | prepričana, da me stvar zanima, zatorej je ponovila z nekim pomembnim
 7 VI  |       ves teden prah po životu. Zatorej sva se bila z Danijelom
 8 VI  |       ženske, kmetice in gospe! Zatorej sem si bil v svesti, da
 9 VI  |    poskušala odsloviti. Pričnem zatorej tudi zdihovati: ~"Spati
10 VII |          Žito je bilo omlačeno; zatorej smo mislili na drugo, kar
11 VII |        Grabijo moški in ženske, zatorej je obilo govorice, obilo
12 VII |      kratek trenutek zapustila. Zatorej me je tu na vrhu Blegoša
13 VII |     Meta se je bila odpočila in zatorej se je je polastila zopet
14 VII |      Nosila je podkovane čizme, zatorej ni bila prav urna. Obtičala
15 VIII|       nazaj udariti pa ni smel. Zatorej je Presečniku "ušel" ter
16 IX  |         vendarle malo deževalo, zatorej sem čepel v svoji kovačnici.
17 X   |         in pražnje srajce doma. Zatorej je zarod teric že tiste
18 X   |        naslednik. Ni me poznal, zatorej se za mojo osebo niti zmenil
19 X   |         Danijel se ni upijanil, zatorej so zaman prežali. ~"Alo,
20 X   |          je spoznal moje misli. Zatorej je nadaljeval: ~"Ko vzameš
21 X   |          da zame Meta ni umrla. Zatorej pozneje nisem poznal nikdar