Part

 1 I   | življenja. Teh osemintrideset let mi je tičalo neprijetno
 2 I   |     mi je dobro godilo. Nekaj let že nisem poznal nikakih
 3 I   |     potrlo teh osemintrideset let, katere skoraj dopolnim.
 4 I   |     če je star osemintrideset let. ~Tedaj se mi je poželelo
 5 I   |      nekako resnostjo. ~"Šest let, in hvaležen sem Bogu za
 6 I   |  premalo brigam: "Več kot pet let te ni bilo pri nas. Svoji
 7 II  |     in če je človek šestnajst let bil notri, se ga komaj nagleda." ~
 8 II  |     sedaj za najmanj trideset let starejši od mene. ~Zopet
 9 II  |      ječal: "Lemoj, šestnajst let! In noben dan nisem videl
10 II  |      mi je delal in šestnajst let mi je ukradel!" ~Do sedaj
11 III |       istotako že dolgo vrsto let služil pri Boštjanu. ~Že
12 III |     ker sta že več nego deset let skupaj služila. In res je
13 IV  |      in kazen je že šestnajst let lazila za teboj; vest te
14 V   |      kar tudi veste. Že nekaj let sem lazil po gorah, zatorej
15 VII |      na Blegoš, češ da že pet let nisem bil gori. ~"Oh-ta,"
16 VII |    tako čisto pozabiti svojih let in da sem se obnašal kakor
17 VII |     Kalarju. Komaj sedemnajst let ima, pa bo že za volarja.
18 VIII|      Star je bil nad petdeset let, a njegova večna želja je
19 VIII|      na Cerkljansko. Že nekaj let sèm je prinašal Presečnikovi
20 X   |  danes, ko je preteklo toliko let in ko se še vedno vsak hip
21 X   |      bil vzdržal recimo nekaj let!" ~"Vse to, ljuba Mica,