Part

 1 IX|       ušel! S tem možem govôri! Mlačan je z Jelovega brda, in ravno
 2 IX|         Jelovega brda, in ravno Mlačan bi rad s tabo govoril." ~
 3 IX| katerega je pripeljal Danijel. ~Mlačan z Jelovega brda je imel
 4 IX|      njivice dobre. Ko je stari Mlačan svojemu sinu posestvo izročil,
 5 IX|       pa ni imela prav ničesar. Mlačan je torej težko gospodaril
 6 IX|     tujo roko. ~"Kaj je s tabo, Mlačan?" ~"Nič dobrega ne," mi
 7 IX|   Blegošem. Pa ravno v Ameriko! Mlačan radi izgovorjenih otroških
 8 IX|       več!" ~Sedaj se je vmešal Mlačan: ~"Ne hodi po ovinkih! Liza
 9 IX|     Danijel se ni dal odgnati: "Mlačan in jaz sva tega mnenja,
10 IX|        pa kupil! Koliko pa hoče Mlačan? To se pravi, za vse, kakor
11 IX|          Odgovoril je Danijel: "Mlačan, kar molči! Dober človek
12 IX|     tudi ti. Kar v roko sezita, Mlačan!" ~Ugovarjal sem: "Naprave
13 IX|         pa, saj tako nič ne bo. Mlačan, vzemi klobuk, pa pojdiva!
14 IX|   Spregovorita zadnjo besedo!" ~Mlačan je že hotel odgovoriti,
15 IX|         Kristusovih ran, molči, Mlačan! Saj se vendar ne daš zaklati,
16 IX|       Kalar ponuja. Ali ni res, Mlačan?" ~In najsi je Danijel lagal,
17 IX|      najsi je Danijel lagal, je Mlačan vendar diplomatično odgovoril: "
18 IX|        na pomoč in za pričo, da Mlačan drugače v Ameriko ne more
19 IX|         devet tisoč in pet sto! Mlačan, vem, da boš jezen, pa kar
20 IX|        pa še naprej premišljuj! Mlačan, molči!" ~Butarnikov! Napenjal