| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] užaljene 1 užene 1 uživati 1 v 527 vaji 1 vaju 1 vale 1 | Frequency [« »] 1698 je 710 in 708 se 527 v 515 da 381 na 380 sem | Ivan Tavcar Cvetje v jeseni IntraText - Concordances v |
Part
1 Inc | Blagor mu, ki ima v časih groze in trepeta~ 2 Inc | najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem. ~ 3 Inc | tem delu, ki je veljalo v prvi vrsti meni, me je prešinila 4 Inc | vihar gozdove na gori!" ~V svoji neprevidnosti dal 5 Inc | Že sem upal, da pridem v dotiko z njeno sladko ročico. 6 Inc | da bi napeljal govorico v drugo strugo. ~Unisono: " 7 Inc | svoje može!" ~"Dokler so v stanu mesec za mesecem polagati 8 Inc | pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, 9 I | nikakega pomena -- sem vzel v roko pratiko ter izračunal, 10 I | mi je tičalo neprijetno v kosteh: spodaj se mi je 11 I | davile na visoki šoli, in v pravdah sem koval če že 12 I | posamezni deli količkaj v redu. Potem pa tu in tam 13 I | kakor staro šaro te odneso v stran! Če se pa ob najzadnjem 14 I | Kar videl sem, da živi v veri, da je spregovoril 15 I | razvedrila mojo dušo in čelo. V mojih očeh je bila gospa 16 I | je součenec -- je živela v resnično srečnem zakonu. 17 I | imela velikega premoženja, v obilju pa sta imela, kar 18 I | mreže. ~Mlajša je živela še v hiši. Nekoliko me je motilo, 19 I | nosijo ponosne in Iepe ženske v španski Sevilji. Samo ob 20 I | da je snubač lahko živel v nadi, da se mu s tako nevesto 21 I | nikdar kaj potožila, da bi jo v tem pogledu morile kake 22 I | takoj opazil, da je danes v razgovoru bolj počasna. 23 I | rokama ter se zagledala v drevesa Lat-termannovega 24 I | staramo in življenje nam je v nadlego!" Po teh besedah 25 I | Končno pa se je zagledala v strop in je nekaj premišljevala. ~" 26 I | gospod doktor, že zahajate v našo hišo?" me je vprašala 27 I | katerega sem smel preživeti v vaši družbi, gospa Helena!" ~" 28 I | Ali naj ne prihajam več v vašo hišo? Kako naj živim?" ~ 29 I | naj živim?" ~Čutil sem se v resnici nesrečnega. Gospe 30 I | dostavila: "Opraviti imam v mestu. Moj mož ima vsak 31 I | vrnila domov in sedaj je v belem predpasniku, ki je 32 I | črte, igrala na klavir. ~V hipu se mi je odprl pogled 33 I | ulici. Tam pa sem padel v roke svojemu zdravniku, 34 I | ko se otava kosi, odrini v kako pogorje! Lazi po skalah! 35 I | zgolj le tepci dolgočasijo v njem!" Nato je odrinil. ~ 36 I | na Jelovem brdu, visoko v gričih, in pismo mi je pisal 37 II | slovi po vsem pogorju. ~V tem pogorju sem preživel 38 II | kakor živi mlada ptica v gnezdu. Živeli smo kakor 39 II | in še obleke nismo imeli. V tisti dobi je v našem pogorju 40 II | nismo imeli. V tisti dobi je v našem pogorju še cvetela 41 II | dokler ga niso poklicali v šolo, ni dobil svojih hlačic. 42 II | staknili smo vsako ribo v vodi, in v gozdu ga skoraj 43 II | smo vsako ribo v vodi, in v gozdu ga skoraj ni bilo 44 II | Zatorej me sili vse nazaj v rojstni svet in tja me bo 45 II | nosile! Kadar zopet pridem v rojstno krajino, me v hipu 46 II | pridem v rojstno krajino, me v hipu obdajo otroška leta. 47 II | pa je, kakor bi se kopalo v bistri in okrepčevalni vodi. ~ 48 II | pognala je zlati svoj glas v zeleno dolino! Vuga? Malo 49 II | da mu giblje sapa mladiče v tej zračni zibelki. Ej, 50 II | Ej, škoda, samo enkrat v življenju sem vedel za tako 51 II | najmanj treba. Takrat je v ozadje stopila Ljubljana 52 II | ozadje stopila Ljubljana in v stran so stopile vse skrbi, 53 II | Hotel sem sesti pri poti v šumeče resje ter se zagledati 54 II | šumeče resje ter se zagledati v plešasti Blegoš, če me morda 55 II | Lovskega brda. Sedaj sta čepela v resju, podobna kupu nesreče, 56 II | Blegoš: "Lep je! Na vrhu je v senci, po bregovih pa ga 57 II | nagleda." ~Zagledal se je v goro. Pričelo se mi je svitati, 58 II | Kalar, ki je bil z vso vasjo v sorodu, je imel torej vso 59 II | vzlic temu je končno zmagal v pravdi. ~Lahko si mislite, 60 II | se je govorilo, da sta se v nekem robovju na Blegošu 61 II | za vse življenje obsojen v Gradiško. ~Pri teh spominih 62 II | Skalarja, s katerim sva v otroških letih ovce skupaj 63 II | navzdol in, kakor je Bog v nebesih: jaz se ga z roko 64 II | spregovorila. Prejkone je bila v dvomih, ali naj me tika 65 II | neoženjenega, štel ti je to v zlo. Žalibog je tudi ta 66 II | Žalibog je tudi ta lepa navada v pogorju ponehala, in kmalu 67 II | zastokala, in njene oči so v resnici bile podobne studencu, 68 II | studencu, kadar zgubi vodo v poletju, "toliko sem vekala, 69 II | nas vse "veka", tako otrok v zibeli kakor žalujoči pri 70 II | trpela pod božjim soncem. V teku tega trpljenja se je 71 II | strehe, kadar je dvojna sapa v zraku. Ta uboga glava je 72 II | nosil kaj človeškega srca v sebi -- vtis žalosti, katera 73 II | katera je bila materi Luci v toliki meri prisojena. ~" 74 II | mi niso hoteli napraviti v vasi! Morilci in ubijalci 75 II | za Goro, sem jo naložila v košek, s katerim smo travo 76 II | položila k nji, da je šla v cvetju od doma." ~Sedaj 77 II | je svojega mrtvega otroka v pozni noči vozila po slabih 78 II | pripeljem do prvega ovinka v gozdu, pogledam na tratino 79 II | mislila. Na vse to izgine v bukovje, a povem ti, še 80 II | pokopala, moža so imeli v Gradiški, fantiček pa je 81 II | Gradiški, fantiček pa je moral v službo, ker ga doma preživiti 82 II | cesar. Dohtar" -- tu je v moje veliko zadoščenje imenovala 83 II | mi je vse lepo napisal in v posebnem listu je prosil 84 II | drugega nič. Prvo noč bo moral v posteljo brez večerje." ~ 85 II | Posevčnik omenjal, da je vsa vas v ognju in da bi morda ne 86 II | mnenje, da "morilec" ne sme v vas. ~Približali smo se 87 II | krik: "Živ ne bo prišel v vas! Če je oni pod zemljo, 88 II | zemljo, naj gre ta za njim!" V prvi vrsti je divjal Kalar, 89 II | vrsti je divjal Kalar, ki je v rokah nosil zakrivljene 90 II | otročaji so tiščali količe v slabotnih rokah. ~Ta dva 91 II | korakal za onima, ki sta v silnih stiskah iskala pomoči 92 II | je nekaj količev odletelo v stran. Matere so pograbile 93 II | treščil na tlak pred hlevom. V hipu ni bilo videti žive 94 III | lesen hodnik. Okna so tičala v okviru zelenih, kamnitih 95 III | ker so Presečnikovi že v tistih časih imeli svoj 96 III | čutil domačega, ker ni bilo v vsi naselbini ničesar, kar 97 III | je že noč, ko sem stopil v vežo. ~Dolga ta veža se 98 III | Dolga ta veža se je končala v mogočno kuhinjo, visoko 99 III | tudi veza sta bila zavita v saje, od katerih je pri 100 III | tudi že pri tega očetu. ~V veži je vladala tema, samo 101 III | pomislite, to coklarsko ime v tem olikanem pogorju! -- 102 III | ki je zaslužek najrajši v svojem lastnem grlu nalagal. 103 III | pa tudi za "Lisko", kravo v hlevu. Liza jo je umela 104 III | odkuril iz veže.- ~Vstopivši v hišo, opazim Boštjana za 105 III | Kar čutil sem, kako se je v njem vse vnelo od veselja, 106 III | vstal. In da bi si bila v roko segla, o tej gosposki 107 III | gosposki šegi tista leta v Jelovem brdu še govorice 108 III | prinese "štober" in luč. Tedaj v našem pogorju še ni vladal " 109 III | smrdljivec", pač pa je v leščerbah gorelo laneno 110 III | prejkone tudi ime. Če se je v kaki gostilni nabirala nevihta, 111 III | ali dekli, da je štobrčke v kraj spravila, ker so bili 112 III | Danes ne staknemo štobra več v kmečkih hišah, od Škofje 113 III | vedeti o mojem prihodu. V kratkem času si je bila 114 III | karakteristično oblačilo je zagazilo v pozabo - kateremu se je 115 III | postavna žena. To sem ji tudi v obraz povedal, tako da se 116 III | je zadovoljno zasmejala. V tem pogledu ste ženske vse 117 III | ali pa kratke, na rokavih v gube nabrane srajčnike! ~ 118 III | sem bil, da sta se tega v resnici veselila. Pri tem 119 III | Posli so pričeli cepati v hišo in naenkrat je bila 120 III | solili in jedli. Ko sta bila v posodi zadnja dva kosa, 121 III | je prišel na vrsto sok, v katerega je vrgla gospodinja 122 III | Marica, komaj bila spravila v svoja usteca -- skupno smo 123 III | karanje. Ko je bilo le še malo v skledi, je to k sebi potegnil, 124 III | ponosen na svoje trpljenje v vojski, ponosen tudi na 125 III | kakor si jo je bil prilomil v vojaški službi. ~Ko se je 126 III | Najlepše, kar je bilo, je bilo v Brešiji. Tam so nas puntarji 127 III | Tisti dan me je imel profos v rokah, ker sem bil svojemu 128 III | profosa, da naj mi da puško v roke. Dá mi jo ! Tresk ! 129 III | bilo! In potlej smo šli v Mantovo." ~"Kaj je Mantova?" 130 III | boser" se mi je zagrizel v uho tako, da nisem mogel 131 III | pred tvojim duhom! In res, v Bologni je bilo, ko sem 132 III | spominjajoči lasje, ki so v debelih kitah težili sveto 133 III | Cecilijo z Jelovega brda. ~V meni je vse zakipelo, česar 134 III | katere je Meta tisti večer v moji družbi spregovorila. ~ 135 III | spregovorila. ~Spravili so me spat v gorenjo hišo. Lojena sveča 136 III | sveči ni bila malenkost. V gorenji hiši je vse dišalo 137 III | a obdajalo jo je grozdje v isti velikosti, kakor so 138 III | Sivo-rdeče-belo je bila v umetnih štirikotih prevlečena; 139 III | mogočnim varstvom. ~Legel sem v posteljo na plevnico, ki 140 III | orjaški grozdi, in tako v tako živih bojah, kakor 141 III | bleščita s kamnite plošče v poljanski cerkvi. Janez 142 III | Štefan Šubic pa sta legla v zemljo, tiho in ponižno, 143 III | izšolala, kakor sta izšolala v potu in trudu svoje sinove! ~ 144 IV | komaj delal, ko sem že tičal v obleki. Moje telo je bilo 145 IV | cesar bolje ne more. ~Spodaj v hiši je že stala skleda 146 IV | Žalibože, tudi ta jed -- v pinjeno mleko zakuhana moka - 147 IV | maslovniku. Drugače smo jedli v prejšnjih časih, pa smo 148 IV | sela prihaja tja in tja v hišo. No, ne vem!" ~"In 149 IV | na njih pa je ležala rosa v srebrnih kapljah. Oglašale 150 IV | glasov. ~Postavili smo se v vrsto. Kakih deset korakov 151 IV | veliko sramoto, če bi ga kdo v košnji za seboj pustil. 152 IV | nasprotnika. ~Kosa pa mi v prvih trenutkih ni hotela 153 IV | poštenjak. Kmalu sem bil v stari vaji; v mogočnih plasteh 154 IV | Kmalu sem bil v stari vaji; v mogočnih plasteh mi je padala 155 IV | pa je vrgel z jezo koso v travo, da je kar odskočila. ~" 156 IV | fantič in deklič, ko sta se v dolgih srajčicalh okrog 157 IV | odgovorila. "Jera še živi." ~V vasi na Kalarjevem dvorišču 158 IV | ter zadela Lovrico zadaj v tarčico, da je lomil roke 159 IV | tuljenjem zbežal k materi v vežo. ~Položaj mi je bil 160 IV | Položaj mi je bil jasen. V vsem našem pogorju ga ni 161 IV | opažala, da jo spravlja v največjo jezo. ~Hotel sem 162 IV | brdom izvira Karlovščica v precej mogočnem tolmunu. 163 IV | precej mogočnem tolmunu. V nji se zrcalijo jeseni in 164 IV | slapove, ki se zopet nabero v tolmune, dokler ni med šumom 165 IV | največjega, ki je tičal nekako v sredi bregovja. Obdajalo 166 IV | ustvarjalo nekako lopo. V to lopo sva se podala ter 167 IV | mehko travo. Sedela sva v senci, a tulmun sam so obsevali 168 IV | zaspane moči in vzdignil se je v topli zrak. Ali debeloglavec 169 IV | pograbil, da so se bele peruti v koscih usule od drobnega 170 IV | odfrčal, da si je drugod v miru napravil obed. ~"Je 171 IV | Meta. Bele peruti so padale v vodo, kjer se je takoj začulo 172 IV | glavice, tako da sem imel v hipu rumene prste na roki. 173 IV | otrok, naravi sem slonel v naročju, z njo sem dihal 174 IV | da se mi se danes sanja v dolgi noči, kako lovim kobilice 175 IV | je vsako posebej spustilo v vodo. Ondi se je Jera gostila. 176 IV | kobilico mimo, je že izginila v nenasitnem želodcu. ~Šestnajst 177 IV | kakor kos lesa, ki je obstal v mirni vodi, samo včasih 178 IV | se je sramežljivo obrnila v stran, da bi ne opazil, 179 IV | mojem pogledu. Vrgla je ruti v travo, a s tem je bilo sramežljivosti 180 IV | tem je bilo sramežljivosti v vsakem oziru zadoščeno. 181 IV | kakšna ruska ne uklala!" V pogorju je "ruska" to, kar 182 IV | ruska" to, kar je mravlja v ravnini. ~Brez strahu je 183 IV | loviti -- jaz sem strokovnjak v tem -- ve tudi, kako se 184 IV | spravil žival pod skalo v tako stisko, da več uiti 185 IV | Mislim, da mi več ne uide." ~V tej nadi je prišla eni roki 186 IV | pomoč, tako da je imela obe v vodi in pod skalo. Pri tem, 187 IV | odgovoriti, samo z roko je kazala v vodo. Približam se bregu 188 IV | a po hrbtu je nosil križ v debeli verigi. ~Pobegnila 189 IV | tratini je ležal Kalar. V roki je tiščal odprt nož 190 IV | roki je tiščal odprt nož in v zemljo suval ž njim. Nekaj 191 IV | potem človek tisto sam nesel v Loko, kjer bi ga zaprli 192 IV | Gledala sva si obraz v obraz. Precej časa. Nato 193 IV | je žal krivice in da naj v božjem imenu pozabi. Boš 194 IV | Še vedno mu je tičal jok v grlu in čulo se je kakor 195 V | V. Vsak dan v tednu smo spravljali 196 V | V. Vsak dan v tednu smo spravljali otavo. 197 V | tudi. Kdor je bil zjutraj v cerkvi, je ostal potem doma. 198 V | odšla Danijel in Liza. Že v veži sta se prepirala, in 199 V | osebe, sem jo bil zavil v oblačilce, času in kraju 200 V | veste -- že pošteno visoko v hribih. Kdor lazi po hribih, 201 V | lazil po gorah, zatorej mi v tem oziru ni primanjkovalo 202 V | čevlji; méči pa sta tičali v sivih nogavicah, ki so segale 203 V | hribolazcu pristojé. ~Živel sem v prepričanju, da sem jako 204 V | misel, da sem podoba, kakor v teh krajih morda še nikdar 205 V | dolge nogavice je smela v pogorju samo ženska nositi - 206 V | In zopet se je spustila v smeh. Nič mi ni pomagalo: 207 V | smeh. Nič mi ni pomagalo: v največji hitrici sem se 208 V | klobuček je dobil milost v njenih očeh, in to radi 209 V | oblekel in napravil. ~Takrat v kmečkih hišah še ni gospodarila 210 V | pačijo naša dekleta. Če se v Poljanah postaviš na brv 211 V | bi najrajši skočil z brvi v Ločilnico, da bi mu ne bilo 212 V | deklice trudijo, da postanejo v mladih letih prave grdobe. 213 V | klobukom na glavi vodo nosila, v zadrgnjenih modrcih pa plela 214 V | sta se počez vlekla dva v zobce nabrana rumena trakova, 215 V | zdrsnila na ramena, da se je v vsej krasoti odkrila lepa 216 V | kakor "ženinček", ki poganja v svečanu med belim snegom! 217 V | hočete, bila je zala kot roža v maju! ~Prav zelo sva morala 218 V | je postajala med štanti v bregu na levo od cerkve. 219 V | kakor rabelj tik klade, v katero je bila zasekana 220 V | Kalar in Skalar. Luca je v strahu zanihala: "Za božje 221 V | sem ti delal in sedaj mi v imenu svete Trojice odpusti 222 V | napravila prostor in roko v roki sta prekoračila prag 223 V | Gorska cerkev je bila že v otroških letih vrhunec mojim 224 V | pozabljeno, ko me je mati v cerkvi tik sebe imela. Veroval 225 V | sebe imela. Veroval sem v nebesa in mislil sem, da 226 V | sem, da sem tisti dan vsaj v prednebesih. ~Globoko me 227 V | se je predstavljala torej v največji naivnosti, a vzlic 228 V | kraljevala Naša gospa z Gore. V zidu za oltarjem je bilo 229 V | Marijo, kakor bi se kopala v samem zlatu. Po moji takratni 230 V | stopil pred oltar mašnik v srebrnem plašču, ko se je 231 V | trdno prepričan, da prebiva v naši sredi Bog in da bo 232 V | Mati božja je kraljevala v svojem zlatu. Od oltarja 233 V | pela Žganjarjeva Urša: "Ko v jasnem pasu primiglja . . ." 234 V | vsakega življenja. Mati božja v svojem rokokotronu je bila 235 V | cerkovnik ubil rumeno šipo v oknu, da se je videla luknja, 236 V | oznanjeval gospod Jakob, kaplan v Poljanah. Ko je stopil na 237 V | Politika se takrat še ni mešala v cerkvene govore, zatorej 238 V | pred oltarjem in potlej v sredi: v hipu je bilo ženstvo 239 V | oltarjem in potlej v sredi: v hipu je bilo ženstvo v joku! 240 V | v hipu je bilo ženstvo v joku! Dobro si oznanjeval 241 V | sem stopil na sonce, so v stolpu še vedno nabijali, 242 V | plavali redki cinki masti. ~V to posodo je drobila Luca 243 V | opazil sem takoj, da je v hudi zadregi, ker sta mi 244 V | vam, kakor je bila grda, v tistem trenutku se mi je 245 V | žensk, in naj ste zavite v svilo in žamet! ~Slovenska 246 V | Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl 247 V | vogel hiše, da bi mož preveč v pivnice ne znosil, da bi 248 V | možu in otroku ostane! - ~V bližini sta čakali Meta 249 V | ve!" ~Meta pa je nekako v strahu spregovorila: ~"Stopimo 250 V | spregovorila: ~"Stopimo v stran, tam prihajajo Posavčevi." ~ 251 V | Stopili smo pred njimi v stran. Najprej sem kupil 252 V | kupil vsaki ruto, da se v njo spravi, kar jima nakupim. 253 V | Največje tako srce je ležalo v sredi in z umetnim cvetjem 254 V | je vse treslo, če si vzel v roko ta ponosni izdelek 255 V | sta pila vodo!" ~Lisica! V meni je zaledenela kri. 256 V | lisjak sta pila tobak!" ~V meni se je zbudila zver, 257 V | je zbudila zver, ki tiči v vsakem človeku. Pri olikancu 258 V | Pri olikancu tiči sicer v temni ječi, ali gorje, če 259 V | režečem se obrazu, da je v hipu izgubil ravnotežje 260 V | Maruši iz Selške doline v bogato zalogo "malega kruhka". ~ 261 V | Potem pa sta se spustila v beg. ~Tudi Urbel se je medtem 262 V | ali korajžo so imeli samo v hitrih nogah! ~Zgodilo se 263 V | niso mogli! Večje slave v pogorju doživeti ne moreš! 264 V | nikomur nisem upal pogledati v obraz. Končno sem pa le 265 V | največje priznanje, ker je v pogorju "grozno" ali "strašno" 266 V | vas postavijo za strašilo v turščico!" ~Tudi Jakopin 267 V | prav, da bodo vedeli ljudi v miru puščati." ~Danijel 268 V | vzameš, pa boš tudi jokala!" ~V stran je obrnila obraz in 269 V | že mašo bral in kaplanil v Poljanah. K Sovri na Videmski 270 V | vlačila dekleta svoje fante. V pogorju je namreč stara 271 V | Čudno je, kako ve to ženstvo v pogorju plesati! Kdaj se 272 V | mizi ter ji natočil vina v kupo. Le malo je namočila 273 V | sva še enkrat nastopila. V gosli sem vrgel tako visok 274 V | polno gledalca. Vsi so se v duhu udeleževali plesa. 275 V | razsodni mož morda gojil v svojem srcu. ~Pri materi 276 V | pozneje sem šel nekaj iskat v gorenjo hišo. Hodeč mimo 277 V | bila odprta njena skrinja. V predalu za obleko je bila 278 VI | Danijel pri šestih ni vedno "v viži" ostajal, se je Liza 279 VI | debelega zrna. Velnik je pel in v velikih vrečah smo odnašali 280 VI | vrečah smo odnašali žito v gorenjo hišo, v kateri so 281 VI | odnašali žito v gorenjo hišo, v kateri so se polnili predali 282 VI | predali gospodarju in družini v veselje. ~Na soboto precèj 283 VI | in vsa vas se je zavila v skrivnostno tišino. ~Obhajilo 284 VI | je obstal gospod Jakob, v zlatopretkani bursi dvignil 285 VI | množico. Bog sam je prišel v pozabljeno gorsko vas, k 286 VI | do sončnih večnih višin! V veličastnejši obliki se 287 VI | odkriti demokratična misel v največji popolnosti! ~Obhajali 288 VI | iskat tega pisma. ~Skoraj v vsaki vasici v pogorju naletiš 289 VI | Skoraj v vsaki vasici v pogorju naletiš na gospodarja, 290 VI | bila dve leti pri nunah v Loki in je od tam prinesla 291 VI | loški šoli pa Katinka. ~V gostilni pri Fortunovih 292 VI | dobre podobe, ali tičala je v nekaki gosposki kočemajki, 293 VI | denar kupljena pri Kajdetu v Loki. Tudi govorila je nekako 294 VI | opaziti, da ni slabo rejena v svoji kočemajki. -- Vzkliknila 295 VI | dobro! Vsako leto nese oče v hranilnico in vsak otrok 296 VI | naučila. Če bi prišla danes v mesto, bi me prav nič ne 297 VI | drugo teslo z Jelovega brda v Ljubljano, pa bo kot miš 298 VI | Ljubljano, pa bo kot miš v mleku, ki si pomagati ne 299 VI | jo na kmete, postavi jo v mesto! Tedaj dvignem slučajno 300 VI | Dobro, da oče še ni prišel v hišo. Kaj bi dejal, ko bi 301 VI | naprej, in rečem, da ne v posebno izbranih besedah. 302 VI | Če hodi gospod Jakob v to gostilno, bom smel vendar 303 VI | Pišejo mi, da moram v kratkem v Ljubljano in da 304 VI | Pišejo mi, da moram v kratkem v Ljubljano in da je dosti 305 VI | Ljubljano in da je dosti dela v pisarni." ~"Nič!" "Če pa 306 VI | prignala do Presečnika in v jezi sva stopila v hišo. ~ 307 VI | Presečnika in v jezi sva stopila v hišo. ~Pri večerji je bila 308 VI | skuhano - je sedaj tudi v pozabi, tiste dni pa smo 309 VI | dni pa smo jo imeli zelo v čislih. ~Prava raševina 310 VI | pokonci, če si jo zasadil v njo. V sredi se ni smela 311 VI | če si jo zasadil v njo. V sredi se ni smela pogrešati 312 VI | pogrešati globoka jama, v katero je zlila gospodinja 313 VI | je posegla s svojo žlico v jamo ter mi znova natrosila, 314 VI | vežo je lovila Liza vodo v škaf, in takrat me je prešinila 315 VI | gospe! Zatorej sem si bil v svesti, da opravi Liza vse 316 VI | svesti, da opravi Liza vse v redu. ~Na vasi smo se -- 317 VI | velik čudež, če me ne neso v vodo. Danijel jim je odsvetoval, 318 VI | odšli k Fortunu, da spravijo v pijačo, kar so bili dobili 319 VI | je podala h Karlovščici. V tolmunu, kjer je imela Jera 320 VI | Danijel ter je hitro opravil. V resnici ga je vlelklo k 321 VI | bilo Boštjanovo domovje v luči skoraj kakor podnevi. ~ 322 VI | na kmetih veliko poezije v sebi. Pri tem ni treba na 323 VI | nedovoljenega misliti. Ali v pozni noči, ko je vse tiho, 324 VI | tiči nekaka čarobna tajnost v krajini in v zraku nad njo, 325 VI | čarobna tajnost v krajini in v zraku nad njo, govoriti 326 VI | vašim dekličem, ki se pehajo v prepotenih oblekah, o ljubezni 327 VI | je priča, da največkrat v neslanih frazah, ki ne prihajajo 328 VI | spiš?" ~Nekaj je zašumelo v izbi, kot bi kdo s postelje 329 VI | Prejkone sem se bil zmotil v oknu in potrkal pri Lizi. 330 VI | Tesno se je bila zavila v "dolgo ruto" -- sedaj ji 331 VI | z obraza, in Meta je kot v sanjah hodila okrog. Mater 332 VI | vsak človek! Če je poštenje v njem, jo vzame. Vendar vidiš, 333 VI | povem: Janez ima poštenje v sebi!" ~Liza: "Počakajmo, 334 VII | tekel in prišli smo globoko v kozoprsk. Žito je bilo omlačeno; 335 VII | hlev. Zopet smo morali koso v roke vzeti, tisto kratko, 336 VII | lešnikarica in carovec, sedeča v bližini na smreki. ~Da se 337 VII | pozimi kurilo, smo podrli v bregu pod Kalom deset starih 338 VII | posebnega; če mu pa tičiš ravno v vznožju, bi bila sramota, 339 VII | kakor obseka tesar svoj tram v smrekovem gozdu; bil sem 340 VII | lahko ž njim?" ~Mati je bila v vsakem oziru prva inštanca. 341 VII | jutro ob osmih sva odšla. V svoji bisagi sem vzel nekaj 342 VII | z veje. Prekosila me je v vsakem oziru. Staknila je 343 VII | Vmes pri tleh so poganjale v velikih šopih hudičele ( 344 VII | moja žena in da jo bom dal v mesto, kjer se nauči kuhanja 345 VII | Planinsko to rožo presaditi v gosposko zemljo, je moralo 346 VII | tičal neusmiljeni ta načrt v glavi in le na priliko sem 347 VII | veselil, da je smel biti v moji družbi! ~Dospela sva 348 VII | spravil z veliko skrbnostjo v listnico. ~"Proč vrzi!" 349 VII | Proč vrzi!" je zahitela. ~"V mestu me bo cvetje spominjalo 350 VII | se nama je odkril Porezen v svoji dolgočasnosti in odkrila 351 VII | odkrila se nama je Črna prst v divni svoji lepoti. Luže 352 VII | ovac ni bilo, ki se navadno v tolpah pasejo tam. Pred 353 VII | Nekaj časa pripravno hodiš, v hipu pa ti zgine steza izpod 354 VII | prepadov. Ali vzlic temu v svoji skromnosti stotero 355 VII | sedemnajstega leta je živela v vznožju pod Blegošem, a 356 VII | kamniški snežniki so se kazali v vsej svoji čistoti. Od Triglava 357 VII | se je morda zavedala, da v kratkem odidem. ~Videlo 358 VII | zrla proti jugu, kjer je v svoji domišljiji gledala 359 VII | sva jih še nekaj staknila v travi in Meta je vse skupaj 360 VII | Blegošu. ~Nato sva sedla v eno malih dolinic, katere 361 VII | je postavila steklenico, v katero sva bila na Kalu 362 VII | bilo prignalo nekaj vročine v glavo, da so se ji delale 363 VII | bi se kdaj ločil od nje. V kratki dobi mojega bivanja 364 VII | olajšali mojih muk. Ko je tako v ljubki mladosti ležala pred 365 VII | ležala pred mano in ko je v spanju še celo nekaj besed 366 VII | Moabičanko, da ga je grela v postelji? Ozrl sem se na 367 VII | telesce, če bi ga vtaknil v tiste smešne cunje, v katere 368 VII | vtaknil v tiste smešne cunje, v katere tako rade lezejo 369 VII | največjo silo od vas odganja! V taki smešnosti naj bi živela 370 VII | precej otročja! Ko stopi v pametnejšo dobo, bo sprevidela, 371 VII | jerebic ter se spustila v nižino, da se je videlo, 372 VII | kakor bi padalo kamenje v dol. Mestoma je bila taka 373 VII | prilezla na Kal, kjer sva se v zapuščeni oglarski lopi 374 VII | takrat rasle štiri smreke v štirikotu in do trideset 375 VII | Žiberdaj!" Podala se je v beg do bližnjega drevesa. 376 VII | prav urna. Obtičala mi je v rokah. Ker pa v hitrici 377 VII | Obtičala mi je v rokah. Ker pa v hitrici nisem mogel paziti, 378 VII | name, da sem vedel, da je v tistem trenutku pričela 379 VII | Imela je koš ob rami in srp v roki. ~"No, Luca, kam pa, 380 VII | snegom. Odgovorila je: ~"V Kalarjevo dolino grem in 381 VII | da bo naš Matiček stopil v službo h Kalarju. Komaj 382 VII | pa še celo "živalca" je v našem pogorju najnežnejši 383 VII | Ko sem ta izraz vpeljal v slovensko povest, sem se 384 VII | slovenska duša, mi pa "živali" v mojem "Tržačanu" sploh nikdar 385 VIII| je bilo še tako sitno! ~V Danijelu je vse kipelo, 386 VIII| večerji, ko jo prilomasti v hišo. Sédel je takoj pri 387 VIII| svoje reči ter jih odnesla v vežo. Če tepe mož svojo 388 VIII| karlovški Anžon, znana prikazen v pogorju. Iz karlovškega 389 VIII| bregu postavil leseno kočo, v kateri je prebival. Kar 390 VIII| si je s trudom pridelal v teh svojih melinah, kjer 391 VIII| senožeti, da je redil kravico v hlevu. Postranskega zaslužka 392 VIII| ker je slišal, da je oni v hiši. Ni se mu videlo previdno, 393 VIII| se je Liza zopet vrnila v hišo, je hlapče znova zakričal: ~" 394 VIII| boš videla, kdo bo tepel v hiši, stara rejta ti!" ~ 395 VIII| Ker je bilo še nekaj v skledi, je karlovški parkrat 396 VIII| No, no, kaj pa bo, no?" ~V hipu je tičal Danijel v 397 VIII| V hipu je tičal Danijel v njem. ~"Poglej ga," je govoril 398 VIII| govoril Karlovški počasi, "v me je bruhnil! Ti žival 399 VIII| nogah in bliskoma je imel v rokah dobro nabrušeno tolminsko 400 VIII| od nje. Zdaj pa poslušaj! V nedeljo bom pri deseti maši 401 VIII| nedeljo bom pri deseti maši v Poljanah. Nekaj prej bom 402 VIII| je morala mati spraviti v slamo. ~Drugo jutro se je 403 VIII| Za slovo smo si segli v roke z očetom in materjo. 404 VIII| je bila tiste dni etiketa v pogorju in po njej si se 405 VIII| Nosila mi je veliko ruto, v katero so bili zaviti orehi, 406 VIII| Prišedši na kraj, kjer je v globoki dolini tičala koča 407 VIII| Anžona, opazim tega pri delu v bregu. Z rovnico je kopal 408 VIII| Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah, na eni strani 409 VIII| danes ne morem več povedati. V prejšnjih bolj pobožnih 410 VIII| ukoreninjena biti, ker je v našem pogorju takih "Poklonov" 411 VIII| Tam sva sedla, prejkone v namenu, da bi zavlekla trenutek 412 VIII| srca. Takrat sem gledal v neštete gube nabrani obraz 413 VIII| skrbi in delo; danes pa v obraz deklici, ki je pričela 414 VIII| položila na travo, da je nosila v laseh rumeni glavnik, ki 415 VIII| spregovorila. Končno je posegla v ruto ter izvlekla iz nje 416 VIII| bledorumen "bob", ki je v pogorju tako gostega testa, 417 VIII| med tem časom celo nabralo v goste gube in pričela je 418 VIII| le čudno biti, če si sam v Ljubljani. Nimaš človeka, 419 VIII| zboliš, si slabši od živine v našem hlevu, za katero se 420 VIII| dobim." ~Zaiskrilo ji je v očesu in opazil sem, da 421 VIII| nespametno! Poglej gospoda v Javorjah: ~vzel je sorodnico 422 VIII| mlada, ne bo hotela priti." V bližini je nekaj belo cvetelo. -- 423 VIII| podoben pogledu srne, če si v zelenem gozdu streljal nanjo 424 VIII| kdo pa govori o meni?" V veliki zadregi je vstala 425 VIII| cvete, dokler se ni skrila v bukovju, kjer so prejkone 426 VIII| katerega je bila prišla v nočeh, ko ni mogla spati: 427 VIII| sramovala ter pred menoj skrila v gozd. ~Ko se je vrnila, 428 VIII| Ko se je vrnila, je imela v rokah velik šop Kristusovih 429 VIII| pozno." ~"Kako naj pridem v Ljubljano, če še odlašam?" ~" 430 VIII| Ljubljano, če še odlašam?" ~"Pa v Loki manj časa ostani." ~" 431 VIII| ostani." ~"Podaj mi roko v slovo. Midva bova pač mislila 432 VIII| biti greh!" Že sem jo imel v svojih rokah, poljuboval 433 VIII| Lovskem brdu, kjer se pot v dolino zavije, sem se ozrl 434 IX | IX. ~Zopet sem bil v mestu, zopet v mlinu, ki 435 IX | Zopet sem bil v mestu, zopet v mlinu, ki melje za mlinarja, 436 IX | Ker ni hotel izginiti v deveto deželo, sem ga pustil 437 IX | obdajala ponoči in podnevi. V sanjah sva hodila na Goro, 438 IX | preobdali, da sem vrgel delo v kot, zapustil suhoparno 439 IX | deževalo, zatorej sem čepel v svoji kovačnici. Kar se 440 IX | zemlje, katere je moral šteti v tujo roko. ~"Kaj je s tabo, 441 IX | goldinarjev, potem pa greva v Ameriko. ~Pravijo, da se 442 IX | brdu pod Blegošem. Pa ravno v Ameriko! Mlačan radi izgovorjenih 443 IX | Danijel dela!" ~Prišel je v jezo: "Kako bom delal! Ko 444 IX | čelo. Zdaj veš, zakaj hočem v Ameriko!" ~"Bo pa že kdo 445 IX | je! Mene ženejo dolgovi v Ameriko, Danijela pa ženska! 446 IX | Torej je Liza le bruhnila v Poljane h gospodu Jerneju?" ~" 447 IX | Čemu nista šla k notarju v Loko? Tam se taka pisma 448 IX | dva sta mi dobro kurila v moji odvetniški pečici! 449 IX | Gori prišel pred sodišče v Loki. Posavčevi so me tožili, 450 IX | poškodoval in da sem jim v hudobnem namenu pokvaril 451 IX | odstopil je spise zbornici v daljše postopanje. In ravno 452 IX | dostavila zbornica poziv, da naj v osmih dneh razložim, kako 453 IX | osmih dneh razložim, kako se v mojih očeh kmečki pretep 454 IX | gledal svoje kolege, zbrane v resnem sodišcu, ko me peko 455 IX | svoje tako zvane kolege v resnem sodišcu, se mi že 456 IX | ker takega dekleta vendar v mesto vlačil ne bo.' Ni 457 IX | nanjo. Čemu naj bi deklico v mesto jemal? Sam se preselim 458 IX | ležala pred mano, ki je pa v svoji zaslepljenosti opaziti 459 IX | da mi zgine kri z obraza. V zamišljenosti sem gledal 460 IX | govorico pa nisi! Danes si tudi v stiskah, ker sediš na gosposkem 461 IX | bil položaj precej jasen; v vsakem oziru sta bila dogovorjena, 462 IX | špeže imaš tudi ti. Kar v roko sezita, Mlačan!" ~Ugovarjal 463 IX | pozabim, dve jareti nista v prodaji. To se zakolje in 464 IX | zaklati, kot se zakolje mrkač v mesnici! Zadnja beseda! 465 IX | se kuham do sodnega dne v vicah!" ~"Torej zadnjo besedo, 466 IX | pričo, da Mlačan drugače v Ameriko ne more in da mu 467 IX | že nimam nič človeškega v sebi. Ko se mu je dozdevalo, 468 IX | praprot spravlja, zlože jo v veliko butaro, katero s 469 IX | Take butare se potem vale v dolino, kjer se nalože na 470 IX | snidemo dan po Vernih dušah v Loki, da bomo delali pismo 471 IX | Danijel zopet svojo glavo v sobo: ~"Za pet sto si naju 472 IX | da jih bomo jedli na poti v Ameriko!" ~"Dve jareti sta 473 IX | sitnosti delati, ko smo v Loki pismo delali. ~Ko je 474 IX | delali. ~Ko je bilo vse v redu napravljeno in podpisano, 475 IX | podpisano, sta jo onadva udarila v Kranj po potne liste, jaz 476 X | čudovito lepa jesen in še v listopadu smo imeli gorko 477 X | vem, iz kakega vzroka -- v navadi pri trenju. Ali že 478 X | ni sejalo toliko lana kot v časih, ko bi se bilo našemu 479 X | katere so se potem skladale v povesma. Ali manj ko jih 480 X | imam in oba ti prinesem v hišo!" Sledil je krohot, 481 X | ust, in sicer naravnost v vodo. Z nervozno hitrico 482 X | na priliko, da je posegla v govorico. ~Nekako v šali 483 X | posegla v govorico. ~Nekako v šali je vprašal Boštjan: ~" 484 X | časa se mi zdi, da ti nekaj v možgane uhaja!" V največji 485 X | nekaj v možgane uhaja!" V največji razjarjenosti je 486 X | kadar bo šla punca z ženinom v cerkev! Moja beseda pri 487 X | teh besedah sem odrinil v vas, Boštjan in Barba pa 488 X | je bila Barba še vedno v plamenu in prav videlo se 489 X | izginila, ko me je ugledala. ~V hiši pri mizi je prebirala 490 X | božič!" ~"Dolgčas mi je bilo v Ljubljani." ~Nato sva oba 491 X | tudi to nič čudno ne bilo. V mestu bi se veliko dobrega 492 X | nočeš -- ?" ~"Kaj naj živim v Ljubljani, če sem lahko 493 X | pa vendar ne -- Katreta?" V svoji zmedi je zopet mešala 494 X | Mlačanovo sem kupil. Danes smo v Loki pismo delali. Tudi 495 X | naj se na moške zanaša?" V hipu je popravila: "Kdo 496 X | tik mene. Obraz ji je bil v trenutku bel kot sneg, potem 497 X | Takrat se je spustila v jok in jokala je, kakor 498 X | napravila črta bolesti in muke. V hipu je brez zavesti ležala 499 X | hipu je brez zavesti ležala v mojem naročju -- - - ~In 500 X | mogel, da je umrla, da mi je v rokah umrla, a še danes,