Part

 1 I   |   svetu ne ostaja drugega nego tisto, kar imenuje Latinec: fructus
 2 I   |   Vraga si bolan! Delaš, če se tisto pravdno pisarjenje sploh
 3 II  |      ne morem, kako mi je bilo tisto noč. Tak pogreb, in nedolžen
 4 II  |    Jezus, jaz sem kaj prestala tisto noč!" ~Še mnogo sta mi potožila,
 5 IV  |     vrsti jih je Jera pozobala tisto jutro; šele za sedemnajsto
 6 IV  |    ruto z glave in odvezala še tisto, ki jo je imela okrog vrata.
 7 IV  |    sodnijo, da bi potem človek tisto sam nesel v Loko, kjer bi
 8 VI  | prihaja na pravde sem gor. Kaj tisto! Dati imamo vsakemu kaj,
 9 VII |      morali koso v roke vzeti, tisto kratko, široko koso, s katero
10 VII |      kjer rase mnogo leščevja. Tisto leto je bilo rodovitno,
11 VII |    obrazek, če ga potisnem pod tisto, kar imenujejo gosposke
12 VIII|   nožičko, z nožičko me češ, s tisto, ki sem ti jo jest s Tolminskega
13 IX  |         zaljubljenega starca! ~Tisto leto je bila dolga in lepa
14 X   |      živila, kdo naj me živi? ~Tisto leto je bila čudovito lepa
15 X   |     Kakor že povedano, je bilo tisto leto izvanredno lepo, ne
16 X   |       sušil pri tarnici. Torej tisto leto se je sušil, in prav
17 X   |      Pri Presečniku se je trlo tisto popoludne in gospodar sam
18 X   |       ni bila potolažena: "Nič tisto! To ti povem, Boštjan: gnojnice