Part

 1 I  |   dotikala prahu tega sveta. Z njo skupaj sva čitala Prešerna
 2 II | zrastli in eno smo se čutili z njo! Zatorej me sili vse nazaj
 3 III|   prime tak dan, ni izhajati ž njo." ~Gospodinja ga je zavrnila: ~"
 4 III|   zavrnila: ~"Ne bodi prehud ž njo! Ni posebnega zdravja in
 5 III|      tako zavezano, da ga je ž njo skrivala. ~"Sem pojdi, Meta!"
 6 IV |        sem slonel v naročju, z njo sem dihal in živel! In prav
 7 V  |      kupil vsaki ruto, da se v njo spravi, kar jima nakupim.
 8 V  |      odgovorila. ~Plesal sem ž njo. Pričetkom se ni hotela
 9 VI |    skleda je bila napolnjena ž njo. Imenitna ta jed -- moka
10 VI |    pokonci, če si jo zasadil v njo. V sredi se ni smela pogrešati
11 VI |   Danijel pa se je krohotal za njo. - ~Nerodno je, nositi ves
12 VI |       v krajini in v zraku nad njo, govoriti s svojim dekletom
13 VII|        na licih. Bil sem sam z njo na zapuščeni gorski višini!
14 VII|      to, kar je vezalo mene in njo, ni bila prava ljubezen.
15 VII|    studenca ter se okrepčala ž njo. ~Na sedlu je majhna ravnina,
16 X  |       umelo trlico goniti in ž njo pridelovati svilnate, mehke
17 X  |       pride v vas, se vleče za njo rep zdravih in debelih otrok --