Part

 1 II  |     Sredi pota se usede, prav čudno maha z ušesi in si mane
 2 V   |     sebi umelo; nikomur se ni čudno zdelo, ne očetu ne materi.
 3 V   | potrebnega. Prav nič se mi ni čudno videlo, nasprotno, zdelo
 4 V   |     kako ji je utripalo srce. Čudno je, kako ve to ženstvo v
 5 VI  |       to zoprno žénšče nekako čudno sukalo s svojim gornjim
 6 VI  |       Ti si pa star borež, in čudno bi ne bilo, če bi se človek
 7 VII |       dejala: ~"Nikar me tako čudno ne glej!" ~Kako naj bi bil
 8 VIII|      Boštjan: ~"Pa ti mora le čudno biti, če si sam v Ljubljani.
 9 IX  |       je šla; pa bi bilo tudi čudno, ko bi ne bila šla. Danes
10 IX  |   sodišcu, se mi že ni preveč čudno videlo, kupiti Mlačanovo
11 X   |       bi se bilo našemu kmetu čudno, skoraj sramotno videlo,
12 X   |      pravi, da bi tudi to nič čudno ne bilo. V mestu bi se veliko
13 X   |   roko, in zaječala je: "Tako čudno me notri boli!" ~Nisem se