Part

  1 Inc |        ljubko trojico, katere gost sem bil danes na najlepšem ljubljanskem
  2 Inc |   ljubljanskem vrtu. ~Premišljeval sem: "Kakor so lepe in srcu
  3 Inc |            svoji neprevidnosti dal sem besedo tej svoji misli.
  4 Inc |      dobrega in dragega vina." ~Že sem upal, da pridem v dotiko
  5 Inc |      posegla gospa Marica: "In jaz sem svojega vzela, ker sladkor
  6 Inc |           jim je plamtel ogenj, da sem menil, sedaj in sedaj bom
  7 Inc |       vrhov. ~"Vreme se spremeni," sem pripomnil, da bi napeljal
  8 Inc |   Obrekovalec! Hudobnež!" ~Posadil sem se na konja: "Kaj veste
  9 I   |          gospe, nikakega pomena -- sem vzel v roko pratiko ter
 10 I   |          visoki šoli, in v pravdah sem koval če že ne rumenjakov,
 11 I   |           pa me je tistega dne, ko sem ob roki pratike določil
 12 I   |       consumere. ~Stroj si -- tako sem govoril sam sebi -- ki bo
 13 I   |         nego: "Ni ga imelo!" ~Tako sem govoril sam sebi, in prav
 14 I   |     govoril sam sebi, in prav živo sem čutil, kako me je potrlo
 15 I   |             je bil prvi človek, ki sem ga ugledal, trgovec Bon,
 16 I   |          agent za ženitve, tako da sem takoj vedel, kake besede
 17 I   |            povpraševal. ~Odgovoril sem čemerno: "Sam ne vem kam!" ~"
 18 I   |       Oženi se vendar!" ~Kar videl sem, da živi v veri, da je spregovoril
 19 I   |            kaka skrb ali otožnost, sem se zatekel k tej svoji prijateljici,
 20 I   |           idealna ženska: vsaj jaz sem bil prepričan o tem. Tudi
 21 I   |     zakonska sreča. Za svojo osebo sem malo občeval z gospico Elviro,
 22 I   |           sprejela. Brez ceremonij sem prisedel k njej ter takoj
 23 I   |         vestno me je poslušala, ko sem ji tožil o dolgočasnem svojem
 24 I   |         odloga odšla, in prepričan sem bil, da pride točno in gotovo
 25 I   |              Šest let, in hvaležen sem Bogu za vsak trenutek, katerega
 26 I   |            vsak trenutek, katerega sem smel preživeti v vaši družbi,
 27 I   |         zavrnila odločno. "Do kler sem bila sama, se je dalo to
 28 I   |           čutijo!" ~Skoraj zaihtel sem: "Kaj mi je početi? Ali
 29 I   |            Kako naj živim?" ~Čutil sem se v resnici nesrečnega.
 30 I   |      učenjak sv. pisma -- in videl sem sv. ~Petra, ko je s tovariši
 31 I   |              Klink! Klink! ~Pokril sem glavo in bliskoma sem stal
 32 I   |       Pokril sem glavo in bliskoma sem stal z znojem oblit na ulici.
 33 I   |      znojem oblit na ulici. Tam pa sem padel v roke svojemu zdravniku,
 34 I   |      prevrne burja pozimi. ~"Bolan sem!" ~"Vraga si bolan! Delaš,
 35 II  |            pogorju. ~V tem pogorju sem preživel otroška svoja leta,
 36 II  |         tako je bilo tisti dan, ko sem hodil proti Jelovemu brdu.
 37 II  |      spomini so me objemali in, ko sem dospel do Tominčevega hrastja
 38 II  |            samo enkrat v življenju sem vedel za tako gnezdo, a
 39 II  |           samcem po mestih! ~Hotel sem sesti pri poti v šumeče
 40 II  |        dobro jutro voščiti". Temno sem se spomnil, kako se je govorilo,
 41 II  |            dolga razprava in -- če sem se prav spominjal -- je
 42 II  |        Gradiško. ~Pri teh spominih sem spoznal Šimna Skalarja,
 43 II  |           ne Starega vrha. Posušil sem se kot kopriva -- ej, huda
 44 II  |    grmovjem, je hotel videti, kako sem Kalarja pograbil in ga potisnil
 45 II  |   Povzdignila je ta glas. ~"Toliko sem vekala," je zastokala, in
 46 II  |            vodo v poletju, "toliko sem vekala, ko so mi moža odpeljali.
 47 II  |               od stradanja! Toliko sem vekala!" ~Pri nas ljudje
 48 II  |          obrazom migala neprestano sem in tja, kakor petelin na
 49 II  |        nobene pravice!" ~Radoveden sem postal. ~"Lemojte" -- pa
 50 II  |          popravila -- "lemoj, zdaj sem te spoznala! Brada ti rase,
 51 II  |            luna prikazala za Goro, sem jo naložila v košek, s katerim
 52 II  |     cvetelo. Naložila in odpeljala sem jo ponoči. Nekaj jablanovih
 53 II  |             Nekaj jablanovih vejic sem položila k nji, da je šla
 54 II  |      kuštravo glavo. Oči si briše, sem si mislila. Na vse to izgine
 55 II  |           bilo ljudi! O Jezus, jaz sem kaj prestala tisto noč!" ~
 56 II  |       vodila prvo besedo. ~"Otroka sem pokopala, moža so imeli
 57 II  |        preživiti nisem mogla. Bila sem zapuščena kot zapuščena
 58 II  |             Leta so tekla, nato pa sem šla k cesarju." ~Vprašam: "
 59 II  |         moža," je končala. "Obleko sem mu kupila, da se je napravil,
 60 II  |         kakor na plotu, a pritrdil sem, da je čeden. ~Tiho je dodala: "
 61 II  |            prida zaslužiš?" ~Videl sem, da je s strahom pričakovala
 62 II  |           preobvladala in razoglav sem korakal za onima, ki sta
 63 II  |           Presunilo me je tako, da sem skoraj videl, kakor bi stopal
 64 II  |        videti žive duše več. Ostal sem sam sredi vasi. Onadva pa
 65 II  |           nas križan bil". - ~Tako sem prišel tisti večer na Jelovo
 66 III |       ujemalo. ~Bila je že noč, ko sem stopil v vežo. ~Dolga ta
 67 III |     vladala tema, samo od ognjišča sem se je svetilo. Tam se je
 68 III |          mi ni bil neznan in vedel sem tudi, komu velja ta njena
 69 III |          pri Boštjanu. ~Že večkrat sem omenjal, da je tedanji čas
 70 III |      ognjišče, rekoč: ~"Že zjutraj sem ti jih nasekal. Saj zmerom
 71 III |        Boštjana za mizo. Kar čutil sem, kako se je v njem vse vnelo
 72 III |           in dejal: ~"No!" ~In jaz sem odgovoril: ~"No, da ste
 73 III |       štober in plamtečo leščerbo, sem opazil, da je morala že
 74 III |            vedno postavna žena. To sem ji tudi v obraz povedal,
 75 III |            in o visokih davkih. Ko sem povedal, da ostanem pri
 76 III |           je obema lice. Prepričan sem bil, da sta se tega v resnici
 77 III |        kako drugo ime, ne vem. Kar sem ga poznal, so ga klicali
 78 III |           imel profos v rokah, ker sem bil svojemu koprolu nekaj
 79 III |        okrog njega. Za božjo voljo sem prosil profosa, da naj mi
 80 III |           postava na svetlo. Takoj sem videl, da je še pol otroka,
 81 III |            ga je ž njo skrivala. ~"Sem pojdi, Meta!" sem jo pozval
 82 III |      skrivala. ~"Sem pojdi, Meta!" sem jo pozval nekoliko osorno. ~"
 83 III |           dá se popisati! Pogledal sem jo, ali takoj je odmaknila
 84 III |         res, v Bologni je bilo, ko sem koprnel pred Rafaelovo podobo
 85 III |              Moja brada, na katero sem toliko ponosen, ni bila
 86 III |          tudi "hlapca" s seboj, da sem mogel ugasiti luč, kar pri
 87 III |          mogočnim varstvom. ~Legel sem v posteljo na plevnico,
 88 III |          precej trda. S hlapcem pa sem strl luč, da je po vsi gorenji
 89 III |      ležati tu. Že ta zrak -- spal sem pri odprtem oknu -- mi je
 90 III |        rahlo laško olje. ~Zatisnil sem oči: okrog mene so se sukale
 91 III |            sinove! ~Na ta dva moža sem mislil prvo noč na Jelovem
 92 IV  |          Dan se je komaj delal, ko sem že tičal v obleki. Moje
 93 IV  |        telo je bilo okrepčano, ker sem spal, da cesar bolje ne
 94 IV  |          milo se mi je storilo, ko sem zadnjič izpraševal poljanska
 95 IV  | porogljivost ni segala do mene: ko sem že pohajal visoke šole,
 96 IV  |      lenariti o počitnicah in koso sem bolje poznal nego Justinijanov
 97 IV  |         Justinijanov kodeks! Kosil sem, vozil sem samotež in, kadar
 98 IV  |           kodeks! Kosil sem, vozil sem samotež in, kadar so izostali
 99 IV  |        kadar so izostali gnojarji, sem si moral še celo kos gnoja
100 IV  |           drugega na misel prišlo, sem vprašal mimogrede: ~"Kaj
101 IV  |           žalostna podrtija, kakor sem danes; žilava moč se je
102 IV  |          dajati pokorščine; brisal sem jo s travo in z oslo sem
103 IV  |           sem jo s travo in z oslo sem zvonil po nji. ~Že se je
104 IV  |           veselil poštenjak. Kmalu sem bil v stari vaji; v mogočnih
105 IV  |            je puhtel od nje. ~Prvi sem prekosil svojo rajdo. Danijel
106 IV  |          kislega mleka. Pod streho sem spravil tak kos črnega kruha,
107 IV  |       pride Janez domu." ~Ta Janez sem bil jaz. ~"Čemu?"  "Mati
108 IV  |            in kravi. ~"Torej kam?" sem vprašal. ~"Pojdiva do Karlovščice,"
109 IV  |           hoha! lisica!" ~Sedaj pa sem nekaj doživel. Dekle se
110 IV  |            v največjo jezo. ~Hotel sem ji dati nekaj očetovskega
111 IV  |           te grde lase?" ~Še vedno sem ji hotel biti oče: ~"Povej
112 IV  |        lahno dvignila roko. Jaz pa sem moral ostati na svojem mestu.
113 IV  |            na svojem mestu. Od tam sem videl, kako je izpod skale,
114 IV  |            brzoskoke kobilice. Trl sem jim glavice, tako da sem
115 IV  |           sem jim glavice, tako da sem imel v hipu rumene prste
116 IV  |            Častite dame, z otrokom sem postal otrok, naravi sem
117 IV  |           sem postal otrok, naravi sem slonel v naročju, z njo
118 IV  |            slonel v naročju, z njo sem dihal in živel! In prav
119 IV  |      šumeče Karlovščice! ~Prinašal sem jih dekletu, ki je vsako
120 IV  |          ji svetili kot iskri. ~Ko sem pristopil, ni takoj zbežala.
121 IV  |         skrilo pod skalo. ~In spet sem nekaj posebnega doživel.
122 IV  |       postrvi z roko loviti -- jaz sem strokovnjak v tem -- ve
123 IV  |        sami bogovi razveselili! Da sem ga bil tudi jaz vesel, mi
124 IV  |      trikotno glavico metal tja in sem. Okrog te trikotne glavice
125 IV  |            dohtar, kaj?" ~Pritrdil sem mu. Dolgo je zrl predse. ~"
126 IV  |              Ker ni bilo odgovora, sem odšel. ~Sredi vasi sem Meto
127 IV  |             sem odšel. ~Sredi vasi sem Meto dotekel. Mogoče in
128 V   |            potem zapil. ~Pred hišo sem čakal, da pride Meta. Sicer
129 V   |            Kar se tiče moje osebe, sem jo bil zavil v oblačilce,
130 V   |           tudi veste. Že nekaj let sem lazil po gorah, zatorej
131 V   |            mi je edino pametno, da sem paradiral pred Presečnikovo
132 V   |         ali na Kredarico. Na nogah sem rožljal z dobro zažebljanimi
133 V   |        hribolazcu pristojé. ~Živel sem v prepričanju, da sem jako
134 V   |        Živel sem v prepričanju, da sem jako pametno, jako okusno
135 V   |          mi prihajalo na misel, da sem podoba, kakor v teh krajih
136 V   |         hiše. ~"Kje vendar tičiš?" sem se zajezil. "Na Gori se
137 V   |       pomagalo: v največji hitrici sem se moral preobleči in odložiti
138 V   |      glasno spregovoril: ~"Krivico sem ti delal in sedaj mi v imenu
139 V   |           mojim željam. In res, ko sem dobil prve hlačice, me je
140 V   |          šmarna dan na Goro. Težko sem hodil, žejo sem trpel, a
141 V   |        Goro. Težko sem hodil, žejo sem trpel, a vse je bilo pozabljeno,
142 V   |            tik sebe imela. Veroval sem v nebesa in mislil sem,
143 V   |     Veroval sem v nebesa in mislil sem, da sem tisti dan vsaj v
144 V   |           nebesa in mislil sem, da sem tisti dan vsaj v prednebesih. ~
145 V   |      najpomembnejša točka. Še bolj sem ga občudoval kot devico,
146 V   |           so na koru zapele pevke, sem bil trdno prepričan, da
147 V   |          Ko je stopil na prižnico, sem mislil, da ga ne bo nosila.
148 V   |           nosila. Ker je bil dolg, sem se bal, da mora z glavo
149 V   |         gospod Jakob! ~Po opravilu sem čakal, da se je cerkvica
150 V   |            cerkvica izpraznila. Ko sem stopil na sonce, so v stolpu
151 V   |          me je zagledala in opazil sem takoj, da je v hudi zadregi,
152 V   |        pred njimi v stran. Najprej sem kupil vsaki ruto, da se
153 V   |            je bilo. ~Omenjeno srce sem kupil Meti, manjšega brez
154 V   |            cvetja pa Lizi. Nakupil sem potem še drugih slaščic.
155 V   |         veliko svojo močjo - tačas sem bil prvi Ijubljanski telovadec --
156 V   |           Ijubljanski telovadec -- sem ga usekal po režečem se
157 V   |      zalogo "malega kruhka". ~Nato sem bil bliskoma pri bratih,
158 V   |    pozvonil, da je tlesknilo in da sem kar videl, kako so se delale
159 V   |          daleč proč odletela. Nato sem se vsakega posebej očevljal,
160 V   |           doživeti ne moreš! Ko pa sem prišel k zavesti, me je
161 V   |          pogledati v obraz. Končno sem pa le dvignil pogled proti
162 V   |       Grozno zal se mi zdiš!" ~Žel sem torej največje priznanje,
163 V   |      poguma in še vedno hudo potrt sem hodil z Gore na Malenški
164 V   |         napisano na srcu?" ~Čmerno sem odgovoril: ~"Kaj če biti?
165 V   |            biti ne more." In dodal sem: "Če mene vzameš, pa boš
166 V   |        dajo plesalci prositi. Tako sem opazil, da se Danijel ni
167 V   |           dala za bokal vina. ~Jaz sem ostal zvest svoji mestni
168 V   |          je ta odgovorila. ~Plesal sem ž njo. Pričetkom se ni hotela
169 V   |         slonela mi je na prsih, da sem kar čutil, kako ji je utripalo
170 V   |           ples. ~Ko sva doplesala, sem peljal Meto po stari šegi
171 V   |         malo je namočila ustne, po sem obrazu pa ji je gorelo.
172 V   |          enkrat nastopila. V gosli sem vrgel tako visok znesek,
173 V   |            po vratu, posebno kadar sem med plesom udaril z nogo
174 V   |           bilo lepo!" ~Dan pozneje sem šel nekaj iskat v gorenjo
175 VI  |           sobote domu mudilo. ~Šel sem iskat tega pisma. ~Skoraj
176 VI  |       nekaj denarja pridobil. ~Kar sem poznal to hišo, se je bahala:
177 VI  |            gostilni pri Fortunovih sem dobil pismo, katero so mi
178 VI  |              Vikala me je, zatorej sem bil prisiljen, da sem jo
179 VI  |      zatorej sem bil prisiljen, da sem jo tudi vikal, kar se mi
180 VI  |            kadar prihaja na pravde sem gor. Kaj tisto! Dati imamo
181 VI  |         svojim gornjim telesom, da sem moral opaziti, da ni slabo
182 VI  |            dve leti pri nunah. Tam sem se veliko naučila. Če bi
183 VI  |            po svoje može!" ~Plačal sem. Zunaj je Meta čakala. Nekaj
184 VI  |           dejal, ko bi vedel! Tako sem huda!" ~Lilo je naprej,
185 VI  |           izbranih besedah. Skušal sem jo pomiriti: ~"Delal sem
186 VI  |           sem jo pomiriti: ~"Delal sem ves dan." ~"Nič!"  "Pismo
187 VI  |             Samo če je opazila, da sem postrgal na meni odkazanem
188 VI  |          To je parkrat storila, da sem bil kar ginjen nad to naivno
189 VI  |           nekaj časa razgovarjala, sem se podal za Danijelom. Pred
190 VI  |   prešinila sladka misel. ~"Liza," sem zašepetal, "pripravi jo,
191 VI  |          kmetice in gospe! Zatorej sem si bil v svesti, da opravi
192 VI  |         fanti. Ti so naglašali, da sem prišel danes prvič na vas
193 VI  |          jim je odsvetoval, češ da sem si na Gori čisto gotovo
194 VI  |           šele tedaj pristopen, ko sem se odkupil s precejšnjim
195 VI  |     svojega deleža pri pijači. Jaz sem še nekaj časa ostal, ker
196 VI  |        pripravna. Tiho in previdno sem jo zanesel k hiši ter prislonil
197 VI  |            Meta in Liza. Prezrl pa sem pri tem, da je izba imela
198 VI  |       resnične poezije! ~Po lestvi sem splezal do okna in lahno
199 VI  |       čujem neko tekanje. Prejkone sem se bil zmotil v oknu in
200 VI  |            hoče milo storiti. Nato sem vprašal: ~"Ali mi daš roko,
201 VI  |          še vedno tresla. Dotaknil sem se mehkih prstov in napraviti
202 VI  |         mehkih prstov in napraviti sem hotel majhen sprehodek po
203 VI  |            noč!" ~"Lahko noč!" ~Ko sem po lestvi splezal do zemlje,
204 VI  |             Drugo jutro pri kosilu sem koj opazil, da ni ostal
205 VI  |          hodila okrog. Mater Barbo sem parkrat zasačil, kako me
206 VI  |         imeli dela. Sredi dopoldne sem prišel enkrat mimo hleva,
207 VI  |       Danijel živino napajala. Čul sem tale razgovor: ~Liza: "Kaj
208 VII |            ležala bukev na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil
209 VII |       odlašati z odhodom. Hotel pa sem kot zavzet hribolazec še
210 VII |          glavo. Skoraj šest tednov sem že tičal na Jelovem brdu
211 VII |        tram v smrekovem gozdu; bil sem tenak in vitek, da sem lahko
212 VII |         bil sem tenak in vitek, da sem lahko lazil po hribih. ~
213 VII |         pri mizi obsedeli. Povedal sem, da grem zjutraj na Blegoš,
214 VII |          sva odšla. V svoji bisagi sem vzel nekaj s sabo, pa ne
215 VII |            Pa ne smete misliti, da sem nosil na nogah visoke nogavice
216 VII |       tankega čivkanja. ~Tisti dan sem hotel Meti govoriti o svoji
217 VII |          Kakor vidite, drage dame, sem si bil skoval popoln načrt,
218 VII |           v glavi in le na priliko sem čakal, da bi ga stresel
219 VII |           šopek. Kakor ona, zaužil sem sad, a cvet sem spravil
220 VII |             zaužil sem sad, a cvet sem spravil z veliko skrbnostjo
221 VII |            Triglava pa do Ojstrice sem ji moral našteti vse bele
222 VII |          vidi Jadransko morje. Bil sem mnogokrat na Blegošu, ali
223 VII |            obrisala mokro lice. Pa sem vendar opazil. ~Da bi jo
224 VII |        opazil. ~Da bi jo premotil, sem jo pozval, da pojdiva gledat,
225 VII |       omenila z veliko resnostjo, "sem vzela repuljico od doma,
226 VII |          in kakor zaljubljen dijak sem pil vedno na tistem mestu,
227 VII |          je hotela spati. Napravil sem ji iz bisažice majhno vzglavje,
228 VII |          delale rože na licih. Bil sem sam z njo na zapuščeni gorski
229 VII |          jo objemali moji pogledi, sem občutil prav živo, da bi
230 VII |          mi je početi. Gotovo, šel sem že skoraj predaleč. Igračanja
231 VII |           moglo opravičiti. ~Jezil sem se sam na sebe, da sem mogel
232 VII |       Jezil sem se sam na sebe, da sem mogel tako čisto pozabiti
233 VII |          pozabiti svojih let in da sem se obnašal kakor smešni
234 VII |      silnejša. Videlo se mi je, da sem zagrešil neod-pustljiv greh,
235 VII |    zagrešil neod-pustljiv greh, ko sem motil ravnotežje mlade duše.
236 VII |          je grela v postelji? Ozrl sem se na vitko telo, ki je
237 VII |           zeleni trati; ali obenem sem si predstavljal, kako bi
238 VII |      morilec! Z očitkom za očitkom sem obteževal svojo trpečo dušo.
239 VII |           hotel docela odpovedati, sem sklenil, da bo najbolje,
240 VII |         očitati ne bodem imel!  Ko sem zopet pogledal po Meti,
241 VII |           se postavim za drugo. Ko sem stal pri svojem deblu, je
242 VII |           je bila leteti počez. Če sem jo prej ujel, nego se je
243 VII |     žiberdaj" zame dobljen. In res sem jo ujel. Nosila je podkovane
244 VII |        hitrici nisem mogel paziti, sem se je dotaknil na nepoklicanem
245 VII |   zastokala: "To pa nič ni!" Takoj sem jo izpustil. Ali Meta je
246 VII |      gledala s tako grozo name, da sem vedel, da je v tistem trenutku
247 VII |          ljubezni ali sočustva. Ko sem ta izraz vpeljal v slovensko
248 VII |        vpeljal v slovensko povest, sem se moral s Stritarjem skoraj
249 VII |            To pa vama povem, tekój sem vesela, da pride fant h
250 VIII|       žensko tepe. Veliko pretepov sem že videl; ko je dekle vleklo
251 VIII|          da niso vedeli kam. Moral sem jaz njegovo delo opraviti,
252 VIII|            da ni tako pametna, kot sem mislil. Če se hoče na vsak
253 VIII|         naj bi tebi molčal?! Prid' sem, pa kmalu zveš, koliko velja
254 VIII|        nožičko me češ, s tisto, ki sem ti jo jest s Tolminskega
255 VIII|           Lizi: ~"Čakaj, Liza, kaj sem že hotel reči? Vidiš, nič
256 VIII|         nikdar ne bil ušel. Jaz pa sem moral odriniti! Radi tega
257 VIII|         Meta me je spremljala, kar sem pričakoval. Nosila mi je
258 VIII|          jezna na hlapčeta. ~Hodil sem od Jelovega brda proti Malenskemu
259 VIII|           ter, kakor vselej, kadar sem stopal po tej poti, jemal
260 VIII|         pri srcu, kakor nekdaj, ko sem se ob koncu počitnic poslavljal
261 VIII|        odtrgal kos od srca. Takrat sem gledal v neštete gube nabrani
262 VIII|        ljubezen na zemlji. ~Opazil sem, ko je snela ruto z glave
263 VIII|          proseče, "ná, jej!" Nekaj sem se obotavljal, nakar je
264 VIII|      zaprosila: "Pa le jej!" Moral sem jesti in ni odvrnila pogleda
265 VIII|            ji je v očesu in opazil sem, da postaja jezna. "Ne govori
266 VIII|        belo cvetelo. -- Nadaljeval sem: "Kaj potem? Tak sem kot
267 VIII|    Nadaljeval sem: "Kaj potem? Tak sem kot tole: sedaj pred zimo
268 VIII|        razburjeno srce. ~Odgovoril sem: "Če to ni, potem je pa
269 VIII|               Smilila se mi je, da sem ji moral izpodkopati načrt,
270 VIII|         odločno objokane. ~"Meta," sem spregovoril, "sedaj je čas,
271 VIII|     premagala skušnjava in pozabil sem popolnoma na svoje sklepe: ~"
272 VIII|              Kaj če biti greh!" Že sem jo imel v svojih rokah,
273 VIII|           svojih rokah, poljuboval sem jo na obraz, kjer sem jo
274 VIII|   poljuboval sem jo na obraz, kjer sem jo mogel, na usta in povsod.
275 VIII|          povsod. Ni se branila. Ko sem se odtrgal od nje, pa je
276 VIII|            se pot v dolino zavije, sem se ozrl zadnjič po nji.
277 IX  |                         IX. ~Zopet sem bil v mestu, zopet v mlinu,
278 IX  |           ki je mlet prinesel! Vse sem pogrešal, kar se je bilo
279 IX  |      najprej gorski zrak, katerega sem moral zamenjati z izpuhi
280 IX  |   ljubljanskega barja, pogrešal pa sem posebno kmetske obraze ter
281 IX  |            in umite, posebno težko sem se privadil na vaše ženske
282 IX  |           nos, kako krepak in mlad sem videti. Moj zdravnik --
283 IX  |          izginiti v deveto deželo, sem ga pustil sredi ceste, ne
284 IX  |           kaj odgovoril. Še to! ko sem bil vendar sklenil, da pred
285 IX  |            ne govorim! ~Vzlic temu sem neprestano mislil na svojega
286 IX  |            to še celo pri delu, ko sem koval najdolgo-časnejše
287 IX  |         spomini tako preobdali, da sem vrgel delo v kot, zapustil
288 IX  |    vendarle malo deževalo, zatorej sem čepel v svoji kovačnici.
289 IX  |         spoznal nisem. ~"Tega moža sem pripeljal," je spregovoril
290 IX  |   nespametno pijančevati. ~Vprašal sem: "Kaj bo, Danijel?" In znova
291 IX  |           je odgovoril: "Tega moža sem pripeljal." ~"Pri Presečnikovih
292 IX  |        Zadrl se je: "Kaj vem, kdaj sem že od tam ušel! S tem možem
293 IX  |            s tabo govoril." ~Sedaj sem spoznal moža, katerega je
294 IX  |          že kdo vmes spregovoril," sem se zasmejal. "Morda Liza." ~"
295 IX  |        takih rečeh ne govorim rad, sem jih že pozabil." ~Danilo
296 IX  |         ženska! To je!" ~Vzkliknil sem: "Torej je Liza le bruhnila
297 IX  |         vzela tega starca; jest pa sem jest! Danes prodajamo domačijo
298 IX  |          tvoji." ~"Jaz naj kupim?" sem se začudil. ~Oni je mirno
299 IX  |        posebnega dela." ~Odgovoril sem: "In jaz naj delam na Mlačanovem?" ~"
300 IX  |        odvetniški pečici! Zamislil sem se. ~Vam, častite dame,
301 IX  |            se. ~Vam, častite dame, sem pozabil povedati, da je
302 IX  |         Posavčevi so me tožili, da sem jih osebno poškodoval in
303 IX  |            osebno poškodoval in da sem jim v hudobnem namenu pokvaril
304 IX  |     ponižni pretep na Gori; povrhu sem moral pri razglasitvi sodbe
305 IX  |    postopanje. In ravno takrat, ko sem razpravljal z Danijelom
306 IX  |         stanovskimi dolžnostmi. Že sem jih gledal svoje kolege,
307 IX  |       ogorčenostjo prihajajo, kako sem mogel kot odvetnik, kot
308 IX  |        Jelovem brdu! ~"Ti praviš," sem se obrnil proti Danijelu, "
309 IX  |           boš vendar vzel! Govoril sem Mlačanu: ,Ta bo rad kupil
310 IX  |            odgovori!" ~Malo zardel sem, ko se je tako odkrilo,
311 IX  |           je tako odkrilo, o čemer sem menil, da je tajno vsemu
312 IX  |        mogoča rešitev, in sramoval sem se, da že takoj od pričetka
313 IX  |        opaziti nisem mogel. ~Čakal sem, da mi zgine kri z obraza.
314 IX  |            obraza. V zamišljenosti sem gledal proti stropu svoje
315 IX  |        sezita, Mlačan!" ~Ugovarjal sem: "Naprave se mi zde bolj
316 IX  |              Bo že res!" ~Zdihoval sem: "Veliko je devet tisoč!" ~
317 IX  |             pa Bog daj srečo!" ~Ko sem vendarle še premišljeval,
318 IX  |               Butarnikov! Napenjal sem možgane, kaj so pravzaprav
319 IX  |           še vedno Danijel. Končno sem le izvohal, kaj so butarniki. ~
320 IX  |           pa trideset butarnikov," sem končal razpravo, "pa naj
321 IX  |      pametna!" je kričal Danijel. "Sem že mislil, da ne poznaš
322 IX  |      pravico, da se skesam. Odštel sem takoj are pet sto goldinarjev,
323 IX  |       Kranj po potne liste, jaz pa sem jo krenil na Jelovo brdo. ~
324 X   |         Hodeč proti Jelovemu brdu, sem se čutil čisto novega človeka:
325 X   |        čisto novega človeka: sedaj sem pravzaprav šele vedel, kaj
326 X   |            niso več mučili. ~Sedaj sem bil s tisočerimi vezmi prikovan
327 X   |          imeli gorko vreme. ~Komaj sem napravil kakih dva tisoč
328 X   |           bilo poželenje! Ravno ko sem mimo prihajal, je spregovorila
329 X   |           z mano, vendar vidiš, da sem prestar zate!" ~"Nič prestar,
330 X   |           ne bi bil ukročen. ~Tako sem postal žrtev dovtipa, kakor
331 X   |         prihajajo mimo. Med smehom sem moral odriniti. ~Urša je
332 X   |        hišo!" Sledil je krohot, da sem se bal, da bo kar tarnico
333 X   |           se je zgodilo: Mlačanovo sem kupil!" ~Oba sta se začudila;
334 X   |       gospodari? Lahko je rečeno: ,Sem kupil', obdelovanje je pa
335 X   |          pa kaj drugega!" ~Ponosno sem odgovoril: ~"Sam bom gospodaril!
336 X   |          in ne belega kruha!"  Bil sem užaljen. Odgovoril sem bahato: ~"
337 X   |         Bil sem užaljen. Odgovoril sem bahato: ~"Belega kruha bo
338 X   |         vidva zadovoljna," -- tako sem ponižno pristavil. ~Pri
339 X   |        sploh hoče." Po teh besedah sem odrinil v vas, Boštjan in
340 X   |         sta še ostala pri vodi. Ko sem včasih pogledal nazaj, je
341 X   |        prebirala Meta fižol in, ko sem vstopil, je bila za velikim
342 X   |       gledala proti meni, a opazil sem takoj, da je bila upadlega
343 X   |        lica in zelo potrta. ~"Spet sem pri vas," sem spregovoril
344 X   |       potrta. ~"Spet sem pri vas," sem spregovoril pri vstopu. ~"
345 X   |        vprašala?" ~"Ne še, mislila sem, da ga ti vprašaš." ~"Ne
346 X   |         lisa. ~"Ne jezi se, Meta," sem jo miril, "na kaj takega
347 X   |          naj živim v Ljubljani, če sem lahko tu med vami!" ~"Se
348 X   |     naveličal!" ~"Ne bom se! Kupil sem zemljo, kupil sem živino.
349 X   |            Kupil sem zemljo, kupil sem živino. Gospodaril bom,
350 X   |            se ji je glava in vedel sem, da se ji je hotelo jokati;
351 X   |            je hotelo jokati; vedel sem pa tudi, da bi mi za nobeno
352 X   |          da ji gre na jok. ~Pričel sem znova: ~"Mlačanovo sem kupil.
353 X   |      Pričel sem znova: ~"Mlačanovo sem kupil. Danes smo v Loki
354 X   |          Ne."  Po kratkem premolku sem pričel: ~"Pravijo, da je
355 X   |       mogel več vzdržati, naslonil sem se k njej ter ji šepnil
356 X   |           šepnil na uho: ~"Govoril sem z očetom in materjo, oba
357 X   | Spregovoriti ni mogla, in šele, ko sem ponovil, če me hoče, je
358 X   |          nas se objema -- in čutil sem, kako mi je tesno oklenila
359 X   |        svoje lice k mojemu. ~"Tako sem se bala," je zaihtela, "
360 X   |          Fortunovo!" ~"Šemica, ali sem Katro klical?" ~"Za vselej
361 X   |       tedaj, častite prijateljice, sem mislil, da je tudi meni
362 X   |           mladosti in devištva. Da sem jo vzel, potrl bi jo bil
363 X   |          bi me bili sprejemali, da sem postal pravi zet. Od pričetka
364 X   |          ti bil vse razodel! Punco sem dobro poznal, rdeče lise
365 X   |   prihranil dosti bolečin." Pustil sem, da je govoril; bil je glasna,
366 X   |           Tako se je pripetilo, da sem bil enkrat še celo na svatbi
367 X   |          ki vas lahko rede, jaz pa sem berač!" In res je bil berač!
368 X   |       Danijel," -- pri tej priliki sem ga prvič videl, kar smo
369 X   |            blez vendarle vedel, da sem berač! Delati ne morem,
370 X   |           mi tudi ne ljubi. ~Berač sem, kaj je na tem!" ~Ko sem
371 X   |           sem, kaj je na tem!" ~Ko sem zmajal z glavo, je spoznal
372 X   |         hiši si že rojen berač. To sem ti povedal, da se boš vedel
373 X   |        kjer so kamenje lomili, tam sem nekaj desk pribil. Tam me
374 X   |           vendarle ni!" ~Odgovoril sem ošabno: ~"Ni mi na tem,
375 X   |                Vse to, ljuba Mica, sem bil dobro premislil. Naša
376 X   |            in da samo jemo?" ~Malo sem se umaknil: ~"Tega naravnost
377 X   |           gospa Dinca. ~Nadaljeval sem: ~"Ne prepirajmo se! Toliko
378 X   |            vzdržujeta rodbino. Bil sem torej egoist, ko sem se
379 X   |           Bil sem torej egoist, ko sem se hotel priženiti na Jelovo
380 X   |        Tako, častite prijateljice, sem vam vse razodel, kar mi