Part

  1 Inc |           razstavila po mizi. Vmes pa je postavljala gospa Dinca
  2 Inc |          lepe in srcu prikupljive, pa bi vendar življenje zastavil,
  3 Inc |          ni dana vsakemu, komur je pa dana, tega pretresa, kakor
  4 Inc |      nikdar več ne oddahneš, ki jo pa vendar hočeš imeti, in najsi
  5 I   |       zaokrožati, zgoraj ob sencih pa je že nekaj sivelo, kakor
  6 I   |        leži ivje na vejevju. Sicer pa se mi je dobro godilo. Nekaj
  7 I   |        lonec in skleda. Vzlic temu pa me je tistega dne, ko sem
  8 I   |        deli količkaj v redu. Potem pa tu in tam kaj odneha, oči
  9 I   |   stokanjem in ječanjem. Pri koncu pa vse skupaj pade, in kakor
 10 I   |           te odneso v stran! Če se pa ob najzadnjem koncu vprašaš,
 11 I   |            kot ti je dandanes, pač pa smo vedeli, da že šteje
 12 I   |  spregovorila ta revna duša.  "Kam pa? Kam pa?" je povpraševal. ~
 13 I   |          revna duša.  "Kam pa? Kam pa?" je povpraševal. ~Odgovoril
 14 I   |           pod zvezdami! Ta modrost pa me ni potolažila, ker je
 15 I   |      velikega premoženja, v obilju pa sta imela, kar sta za življenje
 16 I   |            pri tem kaj trudila ali pa se celo posnemala sv. Petra,
 17 I   |           mi odgovorila takoj, pač pa je rahlo zaklicala: "Elvira!" ~
 18 I   |         Kako to grmičevje rase, mi pa se staramo in življenje
 19 I   |           more biti govora. Končno pa se je zagledala v strop
 20 I   |          dalo to še urediti; sedaj pa, ko je Elvira dorasla, ni
 21 I   |           nesrečnega. Gospe Heleni pa se je razširil čaroben smehljaj
 22 I   |         znojem oblit na ulici. Tam pa sem padel v roke svojemu
 23 I   |          avtomat! Misliš malo, ješ pa veliko, kot prašiček pri
 24 I   |         bila žena Boštjanova, Meta pa njegova hči. Ta se je "razrastla".
 25 II  |           mrgole pred dušo, telesu pa je, kakor bi se kopalo v
 26 II  |       pozno je že bilo zanjo. Meni pa se je vendar zdelo, da je
 27 II  |            je v senci, po bregovih pa ga sonce obseva!" ~In res
 28 II  |           last beračeva, po kateri pa je hotel bogatin vlačiti
 29 II  |           na svoji strani. Imel je pa na svoji strani še različne
 30 II  |            skupaj pasla, kateri je pa bil videti sedaj za najmanj
 31 II  |            in k meni je rinil. Ker pa je bilo deževalo, se mu
 32 II  |   različnih far med seboj vikala! ~Pa Luca se predolgo časa vendarle
 33 II  |            in ko je umrlo otroče. ~Pa tudi brez vekanja bi bil
 34 II  |        Tako je tudi Špelica umrla! Pa še tružice mi niso hoteli
 35 II  |          sem postal. ~"Lemojte" -- pa se je takoj popravila -- "
 36 II  |           spoznala! Brada ti rase, pa si vendar Kosmov! - Zjutraj
 37 II  |            je komaj tri leta bila. Pa nikjer nisem mogla dobiti
 38 II  |     pogledam na tratino pod seboj, pa ti jo primaha tam doli rjav
 39 II  |         imeli v Gradiški, fantiček pa je moral v službo, ker ga
 40 II  |        pozimi. Leta so tekla, nato pa sem šla k cesarju." ~Vprašam: "
 41 II  |           da cesarja ni videla, da pa ji je ta vendarle pomilostil
 42 II  |              Tiho je dodala: "Doma pa mu nimam kaj skuhati. Ni
 43 II  |         drugih potrebščin. Trgovec pa nam je pridal vrečico, katero
 44 II  |           se danes domov vračala. ~Pa smo jo le odrinili proti
 45 II  |       slamniček z glave, z desnico pa pričel delati velike križe
 46 II  |           za nas križan bil, potem pa zopet k Onemu, ki je za
 47 II  |         sem sam sredi vasi. Onadva pa sta odkorakala proti svoji
 48 III |         davek, če nima dolgov, pač pa polne hleve, in če ima še
 49 III |         lahko čulo za "Liziko" ali pa tudi za "Lisko", kravo v
 50 III |          svojim ljudem. Vzlic temu pa Boštjan pri mojem vstopu
 51 III |           vladal "smrdljivec", pač pa je v leščerbah gorelo laneno
 52 III |      kmečkih hišah, od Škofje Loke pa do Cerknega ne! Laneno olje
 53 III |   gospodari na mizah. Mlajši zarod pa nima več pojma o prej tako
 54 III |        obrobljene dolge srajce ali pa kratke, na rokavih v gube
 55 III |        soli, za naju z gospodarjem pa manjšega. Sad zemlje smo
 56 III |          Ne lovi samo štrukljev!" ~Pa hlapče se ni dosti brigalo
 57 III |    streljali. Da, tako je bilo!" ~"Pa ste vendar nazaj streljali?"
 58 III |          zatogotil Jakopin, "dobro pa je le, če človek nemško
 59 III |     družina vstala in odšla. ~"Kje pa je Meta?" vprašam gospodinjo. ~"
 60 III |             gospodar in gospodinja pa sta utihnila. Nekaj časa
 61 III |       svete Cecilije. Čarobni vtis pa so povečavali svetli, na
 62 III |        meni je vse zakipelo, česar pa nisem smel otroku pokazati.
 63 III |          bila prvi hip preplašila, pa se je hitro ojačila. Meni
 64 III |           je spregovorila: ~"Brado pa proč deni ! Samo živina
 65 III |      končnici, ravno nad zglavjem, pa je zrlo resno in skrbno
 66 III |       kosti precej trda. S hlapcem pa sem strl luč, da je po vsi
 67 III |      cerkvi. Janez in Štefan Šubic pa sta legla v zemljo, tiho
 68 IV  |            volóvim masovnikom", mi pa smo komaj čakali, da sežemo
 69 IV  |      maslovnik -- nemogoča beseda! Pa se je vendar dostikrat spominjam,
 70 IV  |     izpraševal poljanska otročeta, pa niti eno ni vedelo govoriti
 71 IV  |           jedli v prejšnjih časih, pa smo tudi drugače rasli in
 72 IV  |           vprašal mimogrede: ~"Kaj pa Meta? Ali se snubači že
 73 IV  |         travi svoje mreže, na njih pa je ležala rosa v srebrnih
 74 IV  |            Ali se poskusiva?" ~"Se pa!" odgovorim brez odloga. ~
 75 IV  |            zbal nasprotnika. ~Kosa pa mi v prvih trenutkih ni
 76 IV  |            je zaveselil Danijel: ~"Pa počivaj! Že vidim, da nisi
 77 IV  |      prekosil svojo rajdo. Danijel pa je vrgel z jezo koso v travo,
 78 IV  |           je nagnila in šepnila: ~"Pa z mano pojdi! Ti nekaj pokažem." ~"
 79 IV  |         ter siknila: "Švedra!" ~Ta pa se je še vedno krohotal
 80 IV  |      Lisica! hoha! lisica!" ~Sedaj pa sem nekaj doživel. Dekle
 81 IV  |           očetovskega pouka: ~"Kaj pa vendar počenjaš? Ali je
 82 IV  |        njega žari večerna zora? Ti pa se huduješ, da si prinesla
 83 IV  |          čista kakor kristal. Nato pa šumi po bregu, napravlja
 84 IV  |      globoki dol. Po vseh tolmunih pa živi množica črnozelenih
 85 IV  |           Dolgo je molčala; končno pa je le ponižno spregovorila: ~"
 86 IV  |           lahno dvignila roko. Jaz pa sem moral ostati na svojem
 87 IV  |    Človekoljubno je še dostavila: "Pa steri glavice, da ne trpe
 88 IV  |        Tebe se je zbala! Sedaj jih pa nekaj ujamem, če jih hočeš
 89 IV  |          rut okrog vrata; na rokah pa je pričela vihati rokavce.
 90 IV  |     govoriti. Meta je odšla, Kalar pa je pričel: ~"Jezični dohtar,
 91 IV  |      vprašala po tem, moja deklica pa ni odprla ust -- bila je
 92 IV  |          še zmenila ni! ~Z macesna pa se je še vedno oglašal strnad: ~"
 93 V   |           Liza nekaj denarja, Liza pa se je temu z vso odločnostjo
 94 V   |        čakal, da pride Meta. Sicer pa ni bilo dogovorjeno, da
 95 V   |           bodeva skupaj hodila. To pa se je samo ob sebi umelo;
 96 V   |          zažebljanimi čevlji; méči pa sta tičali v sivih nogavicah,
 97 V   |             ta dolga' zvoni, midva pa se še odpravila nisva." ~"
 98 V   |         kratko odrezala, "pol ure, pa bomo gori." ~Takrat je opazila
 99 V   |      široki deski podobni suknjič, pa se je skoraj do tal sklonila,
100 V   |      dekliču všeč. ~Na drugo stran pa ne morem zamolčati, kako
101 V   |     postaviš na brv pred cerkvijo, pa ti prihajajo z bluzami,
102 V   |         merijo z velikostjo čolna, pa se blesté beli ali še celo
103 V   |      nosila, v zadrgnjenih modrcih pa plela žito in korenje! ~
104 V   |         ovila okrog vrata. Ta vrat pa je cvetel izmed nežnih belih
105 V   | napravljala ljubka jamica, pripeta pa je bila tudi spodaj, kjer
106 V   |           hojo. Dospevši k cerkvi, pa vendar nisva še prav nič
107 V   |   Prodajala se je obleka, ponajveč pa sladke reči. Ali pred mašo
108 V   |         moral si plačati, štrukelj pa je ostal Nacetu. To sekanje
109 V   |         pečo brez špic, nad obleko pa star, rjavkast "raš", ki
110 V   |       cerkvijo nama daj mir!" ~Oni pa je razločno in glasno spregovoril: ~"
111 V   |           vse je pozabljeno." Luca pa je od nekod iz obleke potegnila
112 V   |       Mogočno konkurenco tej sliki pa je ustvarjal veliki oltar,
113 V   |          pasu primiglja . . ." Kje pa so bili moji nekdanji občutki? ~
114 V   |           Device. Žganjarjeva Urša pa se je včasih bolj drla nego
115 V   |          leta, njegov večni blagor pa zopet zahteva, da se mu
116 V   |            je vse lepo ujemalo. Ko pa je pri koncu poudarjal,
117 V   |        glave ne premagale, ona dva pa sta jo hitro izpraznila. ~
118 V   |            sijala raz obraz. Povem pa vam, kakor je bila grda,
119 V   |         sladko. ~"To se ve!" ~Meta pa je nekako v strahu spregovorila: ~"
120 V   |  kamižolice ob rami, na telovnikih pa debele gumbe, kateri so
121 V   |        bili: dva dve kladi, tretji pa dolga dreta. Ta je bil Urbel,
122 V   |       shodih in pivnicah, za tepež pa, kakor bodete kmalu videle,
123 V   |         Meti, manjšega brez cvetja pa Lizi. Nakupil sem potem
124 V   |       tulil Urbel; drugi dve kladi pa sta še bolj skrhano nadaljevali: ~"
125 V   |           lisici, ki lazi s teboj! Pa tudi krivce boš dal sèm!" ~
126 V   |            končno posrečilo. Potem pa sta se spustila v beg. ~
127 V   |      pogorju doživeti ne moreš! Ko pa sem prišel k zavesti, me
128 V   |      pogledati v obraz. Končno sem pa le dvignil pogled proti
129 V   |            miru puščati." ~Danijel pa se je obrnil še k meni,
130 V   |        dodal sem: "Če mene vzameš, pa boš tudi jokala!" ~V stran
131 V   |            ni omenjal pretepa, pač pa sva se živo spominjala časov,
132 V   |          pripisovala zmago; prepir pa je rešil gospod Jernej,
133 V   |    razbijala opeko na župnišču ali pa še celo šipe pri škofovi
134 V   |             Klepač iz Četene ravni pa je obdelaval harmoniko.
135 V   |         proti Barbi: "Mati?" ~"No, pa le!" je ta odgovorila. ~
136 V   |            nauči, kdo ve? Pleše ti pa, kot da je ustvarjena za
137 V   |      namočila ustne, po sem obrazu pa ji je gorelo. Tudi mati
138 V   |        trezni mož, previdni mož -- pa je bil videti manj zadooljen;
139 V   |       videti manj zadooljen; rekel pa ni nič. ~Z Meto sva še enkrat
140 V   |         kričal: "Suči jo!" Jakopin pa: "Dobre volje, Janez!" ~
141 V   |            je bilo lepo!" ~Boštjan pa je dostavil: ~"Posavčevega
142 V   |            dostavil: ~"Posavčevega pa zdaj že ne bo več k nam."
143 V   |           svojem srcu. ~Pri materi pa ni dobil podpore. Barba
144 V   |           z Gore; listek z napisom pa je bila Meta prav skrbno
145 VI  |           omlatili, omlačene snope pa z otepalniki obdelovali,
146 VI  |        suli prebivalci; sredi vasi pa je obstal gospod Jakob,
147 VI  |             da bolnika ozdravi ali pa mu poda svojo desnico, da
148 VI  |         smrt je hodila okrog koče. Pa ji je vendar zaenkrat še
149 VI  |          bila Katra, po loški šoli pa Katinka. ~V gostilni pri
150 VI  |      gospod doktor? Kaj smo se vam pa zamerili?" Vikala me je,
151 VI  |             Vzkliknila je: ~"Dobro pa že, dobro! Vsako leto nese
152 VI  |           svojo knjižico." ~"Boste pa veliko dote imeli?" ~Na
153 VI  |         pomembnim naglasom: "Večjo pa že, kot jo bode imela Presečnikova
154 VI  |          Zinem tjavdan: ~"Se boste pa lahko omožila." ~"Lahko
155 VI  |            lahko omožila." ~"Lahko pa, lahko! So že vprašali,
156 VI  |          ta in oni! Seve, kar tako pa tudi ne grem!" ~Na to baharijo
157 VI  |         Jelovega brda v Ljubljano, pa bo kot miš v mleku, ki si
158 VI  |           molče hodila, nato se je pa kar izlilo iz nje: ~"Torej
159 VI  |         pehamo kot živa živina, ti pa tukaj pri tem kolovratu" --
160 VI  |           v pisarni." ~"Nič!"  "Če pa ni nič, pa naj bo nič!" ~"
161 VI  |              Nič!"  "Če pa ni nič, pa naj bo nič!" ~"Nič!"  Tako
162 VI  |           tudi v pozabi, tiste dni pa smo jo imeli zelo v čislih. ~
163 VI  |    Ijubeznivostjo. ~Drugega mnenja pa je bil Danijel. Zakrohotal
164 VI  |            srdita zbežala. Danijel pa se je krohotal za njo. - ~
165 VI  |            fantovanja. Ta argument pa je zbrani družbi postal
166 VI  |         spali Meta in Liza. Prezrl pa sem pri tem, da je izba
167 VI  |            nas na kmetih gospoduje pa narava, ki je resnična mati
168 VI  |         kot pirh o veliki noči. Ko pa je vzela roko od okna, se
169 VI  |          obrazek čisto spremenjen, pa vzlic temu jo je obdajala
170 VI  |          veš, da nisem." ~"Čemu si pa bila?" ~"S tem Katretom
171 VI  |     sprehodek po tej žametni koži. Pa me je kaj spretno s svojo
172 VI  |      odpira krokodil ob Nilu; Lizi pa ni hotel izginiti nekak
173 VI  |          ti kaj?" ~Danijel: "Ti si pa star borež, in čudno bi
174 VII |       Grabljenje hitro teče, godbo pa ti delata lešnikarica in
175 VII |          če ni prav sekano; ako se pa nerodno postaviš, te lahko
176 VII |            bukev na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil in obsekaval
177 VII |          odlašati z odhodom. Hotel pa sem kot zavzet hribolazec
178 VII |            ni kaj posebnega; če mu pa tičiš ravno v vznožju, bi
179 VII |           prva inštanca. Odgovoril pa je oče Boštjan: ~"Čemu boš
180 VII |         Zate je prehuda pot; sicer pa tudi doma lahko dobiš kaj
181 VII |            Nasproti dvema ženskama pa gospodar ni prodrl, kar
182 VII |      bisagi sem vzel nekaj s sabo, pa ne preveč. Pa ne smete misliti,
183 VII |        nekaj s sabo, pa ne preveč. Pa ne smete misliti, da sem
184 VII |          nogah visoke nogavice ali pa kake bingljajoče hlačice
185 VII |            je bilo treba samca ali pa kobulico upogniti z veje.
186 VII |         pozabljen cvet ali ne; pač pa se dobro spominjam, da so
187 VII |             ki pleza samo gor, dol pa ne more, ga je sivomodri
188 VII |            skoval popoln načrt, ki pa je bil -- česar se takrat
189 VII |           ga stresel pred deklico. Pa govori o ljubezni, če je
190 VII |        rasla tam dolga trava, vmes pa vse polno rdečih jagod.
191 VII |            zobljejo ptice in kače; pa se je Meti vendar še posrečilo,
192 VII |           jagodi. ~Na enem vršičku pa je čepel majhen, bel cvet.
193 VII |           je odtrgala jagodo, nato pa brez vsake zadrege meni
194 VII |         Blegošu. Zdihovala je, no, pa sva sedla in počivala. Po
195 VII |          stezah, katerih je mnogo, pa so vse nezanesljive. Nekaj
196 VII |            pripravno hodiš, v hipu pa ti zgine steza izpod noge,
197 VII |            stakneš druge steze, ki pa te ravno tako slepari kot
198 VII |         svoji čistoti. Od Triglava pa do Ojstrice sem ji moral
199 VII |       mogel nikdar opaziti. Mogoče pa je, da ga je Meta z bistrim
200 VII |            je obrisala mokro lice. Pa sem vendar opazil. ~Da bi
201 VII |         Hudičel je bilo vse polno, pa ni bilo cvetja na njih.
202 VII |        bilo je že prepozno. "Tu je pa zvezdica!" je vzkliknila
203 VII |        leto jih je več, drugo leto pa zopet ni nobene. Po daljšem
204 VII |            mogla orehe tolči. Vmes pa je postavila steklenico,
205 VII |        zopet ni slabo. Hladno vodo pa sva pila iz ene in iste "
206 VII |          največkrat zakrito. Sicer pa pekočina itak ni bila posebno
207 VII |          in mirno je sopla. Spanje pa ji je bilo prignalo nekaj
208 VII |        besed spregovorila, katerih pa nisem umel, je prihajala
209 VII |        drug, ki zdrami njeno srce, pa bode nesrečna ona in nesrečen
210 VII |          zaropotala za njim kokoš, pa je tudi nisva ugledala.
211 VII |    bližnjega drevesa. Moja pravica pa je bila leteti počez. Če
212 VII |        Obtičala mi je v rokah. Ker pa v hitrici nisem mogel paziti,
213 VII |          in ihte je zastokala: "To pa nič ni!" Takoj sem jo izpustil.
214 VII |            v roki. ~"No, Luca, kam pa, kam?" jo vprašam. ~Bolezen
215 VII |         Dosti jih tam raste, Kalar pa je ukazal, da jih lahko
216 VII |            požanjem. Za prašiče so pa le dobre." ~Obraz se ji
217 VII |          Komaj sedemnajst let ima, pa bo že za volarja. Tekój
218 VII |           mi dobro zdi!" ~"Kako je pa s Šimnom?" ~"Šimen, ta je
219 VII |            Šimnom?" ~"Šimen, ta je pa žival! Dela, pa veliko ne
220 VII |       Šimen, ta je pa žival! Dela, pa veliko ne more. Gradiška
221 VII |         njem!" ~Beseda "žival" ali pa še celo "živalca" je v našem
222 VII |             ki je bil najmehkejša, pa tudi najplemenitejša slovenska
223 VII | najplemenitejša slovenska duša, mi pa "živali" v mojem "Tržačanu"
224 VII |     najnežnejši izraz ljubezni ali pa usmiljenja! - ~Luca se odpravlja: "
225 VII |      žarečim obrazom ponovila: "To pa vama povem, tekój sem vesela,
226 VIII|            nekaj ruvala. Pri koncu pa je bil Danijel tako rekoč
227 VIII|       volje, tudi udariti; sramota pa je, če moški žensko tepe.
228 VIII|          vse kipelo, nazaj udariti pa ni smel. Zatorej je Presečniku "
229 VIII|        malo rodoviten breg, bratje pa so mu pomagali, da je na
230 VIII|      prekopal nekaj ledine. Ostalo pa mu je še toliko senožeti,
231 VIII|        bruhnil" na Tolminsko, Lizi pa ruto rumenih hrušk, po katere
232 VIII|          kozavega svojega Danijela pa vendarle ni hotela pustiti.
233 VIII|           tebi molčal?! Prid' sem, pa kmalu zveš, koliko velja
234 VIII|           pristopil: ~"No, no, kaj pa bo, no?" ~V hipu je tičal
235 VIII|      tlesknil po hišnem tlaku. Oni pa se je zasmejal: "Zdaj vem,
236 VIII|         vojska živela od nje. Zdaj pa poslušaj! V nedeljo bom
237 VIII|           Jernejem. Če ti je všeč, pa pridi še ti. Morda bova
238 VIII|        Množice bodo malo govorile, pa bo še zmeraj bolje, kot
239 VIII|     svatovščina klepala. Če nočeš, pa pusti! A povem ti, da hrušek
240 VIII|         tudi ne bom več nosil. No, pa lahko noč!" ~S temi besedami
241 VIII|            nikdar ne bil ušel. Jaz pa sem moral odriniti! Radi
242 VIII|       prihodu nič roke, pri odhodu pa roko -- taka je bila tiste
243 VIII|          znaš spodobno obnašati. ~"Pa še kaj pridi!" so se glasile
244 VIII|       obširnem obrazu. ~"Hej, zdaj pa greš," je kričal, "pa spet
245 VIII|         zdaj pa greš," je kričal, "pa spet prideš! Novo njivo
246 VIII|           kot skrbi in delo; danes pa v obraz deklici, ki je pričela
247 VIII|          mi hotela nekaj povedati. Pa ni imela poguma, da bi spregovorila.
248 VIII|         nakar je znova zaprosila: "Pa le jej!" Moral sem jesti
249 VIII|           se je dobiti moglo. Nato pa so, kakor so bile prišle,
250 VIII|           čul modri oče Boštjan: ~"Pa ti mora le čudno biti, če
251 VIII|           sem: "Če to ni, potem je pa še manj! Ti ne poznaš mesta
252 VIII|          boš štiri tedne pri meni, pa si na ulico ne boš upala,
253 VIII|          je zapustila lice. Pogled pa, ki ga je proti meni obrnila,
254 VIII|       težko obstrelil. "Jezus, kdo pa govori o meni?" V veliki
255 VIII|            misli samo sebe! ~Sedaj pa se je sramovala ter pred
256 VIII|       Ljubljano, če še odlašam?" ~"Pa v Loki manj časa ostani." ~"
257 VIII|           delajo prijatelji. Midva pa sva prijatelja!" ~"Sva že,"
258 VIII|          Ko sem se odtrgal od nje, pa je obstala na mestu kakor
259 IX  |            za mlinarja, za tistega pa ne, ki je mlet prinesel!
260 IX  |      ljubljanskega barja, pogrešal pa sem posebno kmetske obraze
261 IX  |        pesek na razorano njivo ali pa pekel potice iz rumene ilovice! ~
262 IX  |         okrog srca in jeter, potem pa sodil: pljuča kakor hlod,
263 IX  |           jesen. Zadnjega vinotoka pa je vendarle malo deževalo,
264 IX  |         Kar se odpro vrata, vstopi pa moj znanec Danijel s človekom,
265 IX  |          ni imel sicer dolga, imel pa je še štiri otroke, katerim
266 IX  |          se je mladi oženil, ženil pa se je po ljubezni in vzel
267 IX  |          ki je bila prav čedna, ki pa ni imela prav ničesar. Mlačan
268 IX  |            Že vidim, šleva si; bom pa jaz govoril!" ~Ali tudi
269 IX  |            bi rad prodal; meni boš pa dal posojila dve sto goldinarjev,
270 IX  |         dve sto goldinarjev, potem pa greva v Ameriko. ~Pravijo,
271 IX  |         Jelovem brdu pod Blegošem. Pa ravno v Ameriko! Mlačan
272 IX  |           mu je stari naprtal, jaz pa --" -- tu je nekoliko jecljal -- "
273 IX  |          jezo: "Kako bom delal! Ko pa bo vsega dosti, pridem nazaj
274 IX  |           bo hodila gor in dol; da pa ji dolgčas preide, bo trgala
275 IX  |       zakaj hočem v Ameriko!" ~"Bo pa že kdo vmes spregovoril,"
276 IX  |        dolgovi v Ameriko, Danijela pa ženska! To je!" ~Vzkliknil
277 IX  |      Jerneju?" ~"Se ve, da je šla; pa bi bilo tudi čudno, ko bi
278 IX  |            vzela tega starca; jest pa sem jest! Danes prodajamo
279 IX  |     napravi samo za štempeljne; če pa sam kupiš, so pa stroški
280 IX  |    štempeljne; če pa sam kupiš, so pa stroški tako tvoji." ~"Jaz
281 IX  |  goldinarjev globe, radi kamižolic pa na trideset goldinarjev
282 IX  |           jerbas otrok ž njim; jaz pa vendar nimam otrok!" ~"Če
283 IX  |              Če jih nimaš, jih boš pa imel!" je zatulil hlapec. ~"
284 IX  |           da ni vedela kako. Sedaj pa vpraša, kje naj otroke dobi!
285 IX  |           tajno vsemu svetu. Takoj pa me je prešinila velika sreča
286 IX  |          na Jelovo brdo, se oženim pa obdelujem zemljo, svojo
287 IX  |            ležala pred mano, ki je pa v svoji zaslepljenosti opaziti
288 IX  |               Če že ni drugače, bi pa kupil! Koliko pa hoče Mlačan?
289 IX  |       drugače, bi pa kupil! Koliko pa hoče Mlačan? To se pravi,
290 IX  |       Dober človek si, za govorico pa nisi! Danes si tudi v stiskah,
291 IX  |           bogve kako visok človek. Pa ni. Dober človek je in pošten
292 IX  |       Mlačanu so slabe naprave? Ta pa ni slaba! Gorenja hiša je
293 IX  |            Gorenja hiša je malana, pa ne samo hiša, tudi kamra
294 IX  |             je rjovel Danijel. "Te pa ne vidiš! Drobnice tudi
295 IX  |           da sva te opeharila! No, pa, saj tako nič ne bo. Mlačan,
296 IX  |          bo. Mlačan, vzemi klobuk, pa pojdiva! Dokler živim, ne
297 IX  |     razdrla dobra kupčija. Danijel pa ga je prehitel: ~"Za pet
298 IX  |            vode na njega napelješ, pa imaš sena, da se od njega
299 IX  |           tisoč vreden. Če ni res, pa naj se kuham do sodnega
300 IX  |         vtisa name, je zakričal: ~"Pa naj bo devet tisoč in pet
301 IX  |         Mlačan, vem, da boš jezen, pa kar tiho! To je zadnja beseda
302 IX  |        Devet tavžent in pet sto -- pa Bog daj srečo!" ~Ko sem
303 IX  |      trideset pri hiši. Tako, zdaj pa še naprej premišljuj! Mlačan,
304 IX  |          nalože na vozove. ~"Če je pa trideset butarnikov," sem
305 IX  |              sem končal razpravo, "pa naj bo! Devet tisoč in pet
306 IX  |          Devet tisoč in pet sto -- pa Bog daj srečo!" ~Privlekel
307 IX  |         nisem drugače govoril! No, pa mi daj prisego!" ~Tako me
308 IX  |          Kranj po potne liste, jaz pa sem jo krenil na Jelovo
309 X   |            se je pri teh trlo. Kar pa se tiče klepetanja, so se
310 X   |           Zadnje so sekljale, prve pa obrekovale: izpod trlice
311 X   |        pezdir, izpod jezikov teric pa na drobno pretrta dobra
312 X   |          jezikom, so obirale, vmes pa kaj rade spregovorile o
313 X   |        laziš po vseh štirih okrog! Pa še prav rada te bom imela!" ~
314 X   |          jezik, Urša!" ~"Ga mi boš pa na rajfelj polagal!" Bilo
315 X   |          zašel! Pričakovali smo te pa šele o božicu." Na vprašanje,
316 X   |           sta se začudila; Boštjan pa je pametno spregovoril: ~"
317 X   |            gotovo vredno. Sedaj se pa vpraša, kedo naj ti gospodari?
318 X   |         Sem kupil', obdelovanje je pa kaj drugega!" ~Ponosno sem
319 X   |           dela na kmetih, potem bo pa vrag, ko ne bo ne mesa,
320 X   |             bodi pravi kmet; če si pa gosposki kmet, se ti bajta
321 X   |         oglasil Boštjan: "Nazadnje pa še kako žensko iz mesta
322 X   |      vprašal Boštjan: ~"Koliko boš pa dote hotel imeti? Veliko
323 X   | razjarjenosti je dostavila: "Sedaj pa pravi:,Veliko ne bom mogel
324 X   |            v vas, Boštjan in Barba pa sta še ostala pri vodi.
325 X   |          izza fižola, spregovorila pa ni, dasi me je spoznala.
326 X   |      prebiram," mi je odgovorila, "pa je hudo plažnata." Z roko
327 X   |            oči proti stropu, potem pa je govorila plaho in tiho
328 X   |               Ne vem." ~"Če nočeš, pa ne!" Že jo je grabila jeza
329 X   |            je pogledala: "Moj Bog, pa vendar ne -- Katreta?" V
330 X   |           hotelo jokati; vedel sem pa tudi, da bi mi za nobeno
331 X   |       trenutku bel kot sneg, potem pa se je zopet žaril kot roža,
332 X   |         domišljija, da je umrla -- pa je v resnici umrla! Zdravniki
333 X   |          veliko je molila; Boštjan pa je taval v nekaki zmedenosti
334 X   |      tolaži: "Mene bi bil vprašal, pa bi ti bil vse razodel! Punco
335 X   |      poterat! Mene bi bil vprašal, pa bi si bil prihranil dosti
336 X   |            v zemljo, ali iz zemlje pa zopet izhaja zrno za zrnom! ~
337 X   |          čedno domačijo, dal mu je pa tudi svojo hčer. Svatovščina
338 X   |            ali belega kruha. Komaj pa si enega potolažil, cukal
339 X   |             ki vas lahko rede, jaz pa sem berač!" In res je bil
340 X   |         pismo v Loki -- "alo, kdaj pa si prišel iz Amerike?" ~"
341 X   |            več, nekaj manj!" ~"Kaj pa v Ameriki?" ~"Kaj?" se je
342 X   |          zdržal?" ~"Kdo bo zdržal, pa nič jedel? Tam je tako:
343 X   |       Sedaj?" je tulil. "No, sedaj pa boš blez vendarle vedel,
344 X   |            berač! Delati ne morem, pa se mi tudi ne ljubi. ~Berač
345 X   |           prideš kdaj do beračije. Pa blez ne prideš!" Med glasnim
346 X   |      mislijo: kozavi se napije, mi pa mu izpraznimo malho ! O,
347 X   |      odhajal, ga še vprašam: ~"Kje pa stanuješ?" ~"Za sedaj še
348 X   |           te je volja! Za zimo bom pa moral že kaj dobiti. Peškulja
349 X   |        živi slovenska zemlja! ~Kar pa se mene tiče, naglašam zopet
350 X   |  nasmehnila: ~"To se trdi, dokazov pa vendarle ni!" ~Odgovoril
351 X   |      posegla vmes gospa Mica. Nato pa je nekako nezaupljivo vprašala: "
352 X   |        enake dolžnosti. Ta pogodba pa nalaga po mestih možem zgolj
353 X   |       zgolj le zaveze, vam ženskam pa zgolj le pravice." ~Oglasila
354 X   |         naravnost ne trdim!" ~"Pač pa po ovinkih!" je dostavila
355 X   |         mnogo posnemovalcev. Stvar pa ni malenkostna, stvar je