Part

  1 Inc |      kostanjem. ~Gospa Marica je z belo roko prekladala posode
  2 Inc |        gospa Dinca male krožnike z rumenim medom in surovim
  3 Inc |         upal, da pridem v dotiko z njeno sladko ročico. Ali
  4 Inc |        gospa Mica, "svojega, ker z dobičkom razpečava sukno
  5 Inc |     gospa Mica in gospa Dinca so z enim glasom odgovorile,
  6 I   |       dotikala prahu tega sveta. Z njo skupaj sva čitala Prešerna
  7 I   |     svojo osebo sem malo občeval z gospico Elviro, ker tedaj
  8 I   |          a tu in tam je počivala z belima rokama ter se zagledala
  9 I   |          me je vprašala naposled z nekako resnostjo. ~"Šest
 10 I   |     priti; počakajte ga in lahko z nami večerjate." ~Izginila
 11 I   |       glavo in bliskoma sem stal z znojem oblit na ulici. Tam
 12 I   |       roke svojemu zdravniku, ki z bolniki ni bil nikdar Ijubezniv. ~"
 13 I   |        je zakričal osorno, in to z obrazom, ki je podoben kozolcu,
 14 II  |       spomladi je krajina povita z belimi venci. Tudi oreh
 15 II  |         na slemenu Mladega vrha. Z naravo smo skupaj zrastli
 16 II  |     zrastli in eno smo se čutili z njo! Zatorej me sili vse
 17 II  |       dva snopa. ~Mož je pokazal z roko na Blegoš: "Lep je!
 18 II  |        njivico. Kalar, ki je bil z vso vasjo v sorodu, je imel
 19 II  |         Bog v nebesih: jaz se ga z roko nisem dotaknil! Vid'
 20 II  |      zanikavati, kar je govorila z jokajočim in stepenim svojim
 21 II  |        se usede, prav čudno maha z ušesi in si mane z nožico
 22 II  |          maha z ušesi in si mane z nožico kuštravo glavo. Oči
 23 II  |        vidiš," ponosno je migala z glavo. "Ali ni čeden?" Čeden
 24 II  |         snel črni svoj slamniček z glave, z desnico pa pričel
 25 II  |          svoj slamniček z glave, z desnico pa pričel delati
 26 III |   zelenih, kamnitih stebričev, a z železom so bila tesno zapažena.
 27 III |          daje jesti, kako naj se z mano počenja in o drugih
 28 III |          velik kup soli, za naju z gospodarjem pa manjšega.
 29 III |          smo zajemali, pridno in z vnemo. Tu in tam je Liza
 30 III |     prosila Liza, ki se očividno z Danijelom še ni bila sprijaznila. ~"
 31 III |      kitah težili sveto Cecilijo z Jelovega brda. ~V meni je
 32 III |          videla zlata monštranca z belo hostijo, a obdajalo
 33 III |          sukale zlate monštrance z belo hostijo in spremljali
 34 IV  |          Mati jih je bila polila z "volóvim masovnikom", mi
 35 IV  |      drobiž! ~Pred hlevom sva si z Boštjanom, oba goloroka,
 36 IV  |       oselnike ter si snela kose z zida. Liza je prinesla iz
 37 IV  |       celo kos gnoja oprtati ter z njim stokati do strmega
 38 IV  |       Hodeč proti temu travniku, z gospodarjem nisva mnogo
 39 IV  |       naju je objelo mlado jutro z nepopisno svojo milobo.
 40 IV  |    Danijel je mislil, da bo imel z mano lahko opravilo, in
 41 IV  |         brisal sem jo s travo in z oslo sem zvonil po nji. ~
 42 IV  |       rajdo. Danijel pa je vrgel z jezo koso v travo, da je
 43 IV  |         nagnila in šepnila: ~"Pa z mano pojdi! Ti nekaj pokažem." ~"
 44 IV  |         iz nje. Bliskoma je bila z roko pri zemlji ter dvignila
 45 IV  |          je že prepozno. Meta je z veliko spretnostjo zavihtela
 46 IV  |    tarčico, da je lomil roke ter z največjim tuljenjem zbežal
 47 IV  |          mučenika. Nato je ropar z oskubenim trupelcem suhotno
 48 IV  |     prste na roki. Častite dame, z otrokom sem postal otrok,
 49 IV  |     naravi sem slonel v naročju, z njo sem dihal in živel!
 50 IV  |       mirni vodi, samo včasih je z repkom pomahala in bistri
 51 IV  | posebnega doživel. Vrgla je ruto z glave in odvezala še tisto,
 52 IV  |         čutim!" ~Kdor ve postrvi z roko loviti -- jaz sem strokovnjak
 53 IV  |       nadi je prišla eni roki še z drugo na pomoč, tako da
 54 IV  |      izpod skale in se vzdignila z zemlje. Bila je tako ostrašena,
 55 IV  |        ostrašena, da se ni mogla z mesta ganiti. ~"Kaj je?" ~
 56 IV  |        Ni mogla odgovoriti, samo z roko je kazala v vodo. Približam
 57 IV  |    največjega sovražnika "ribica z roko". Po belem pesku se
 58 IV  |        Očividno je bilo, da hoče z mano govoriti. Meta je odšla,
 59 IV  |        omahnil in zopet je sekal z nožem po zemlji. Ko se je
 60 IV  |          Meta se še zmenila ni! ~Z macesna pa se je še vedno
 61 V   |         trudni smo légali spat! ~Z nedeljo je prišel shod na
 62 V   |        in ta prepir se je vlekel z njima, ko sta bila že daleč
 63 V   |      denarja, Liza pa se je temu z vso odločnostjo ustavljala.
 64 V   |  Kredarico. Na nogah sem rožljal z dobro zažebljanimi čevlji;
 65 V   |          tal sklonila, tlesknila z rokami in se nato začela
 66 V   |        cerkvijo, pa ti prihajajo z bluzami, in vrag naj me
 67 V   |       nogah, ki se včasih merijo z velikostjo čolna, pa se
 68 V   |        Človek bi najrajši skočil z brvi v Ločilnico, da bi
 69 V   |        pokonci postavljeno blago z enim udarcem presekal, bilo
 70 V   |         je kraljevala Naša gospa z Gore. V zidu za oltarjem
 71 V   |         s trona, ki je bil obdan z rumenimi sončnimi žarki. ~
 72 V   |         izrezljana in prekričeče z barvami prevlečena. Vrhu
 73 V   |        dolg, sem se bal, da mora z glavo vzdigniti strešico
 74 V   |         široka in globoka posoda z juho, to se pravi, s kropom,
 75 V   |        srce je ležalo v sredi in z umetnim cvetjem je bilo
 76 V   |      bili beli kot vosek. Culica z mojim velikim srcem ji je
 77 V   |     ulegla rdeča megla pred oči. Z vso veliko svojo močjo -
 78 V   |      hipu izgubil ravnotežje ter z dolgim svojim telesom treščil
 79 V   |      železno pograbil za tilnik, z glavama nekoliko pozvonil,
 80 V   |       svoje kamižolice in lovila z roko tudi po travi, da bi
 81 V   |     Prigugal se je tudi Danijel. Z junaškim pogumom je pograbil
 82 V   |       vedno hudo potrt sem hodil z Gore na Malenški vrh. ~Med
 83 V   |     pridružil gospod Jakob. Niti z besedico ni omenjal pretepa,
 84 V   |          Barba je bila srečna in z velikim dopadenjem je objemala
 85 V   |     zadooljen; rekel pa ni nič. ~Z Meto sva še enkrat nastopila.
 86 V   |         bi rada. Če plešeš, malo z nogo ob tla udari! Tako
 87 V   |      kadar sem med plesom udaril z nogo ob tla, da se je vse
 88 V   |          pri hiši!" Njeno oko je z globoko ljubeznijo sledilo
 89 V   |    papirju je ležalo moje "srce" z Gore; listek z napisom pa
 90 V   |       moje "srce" z Gore; listek z napisom pa je bila Meta
 91 VI  |      omlatili, omlačene snope pa z otepalniki obdelovali, da
 92 VI  |          oštir Fortuna, ki si je z vinsko kupčijo nekaj denarja
 93 VI  |         vam godi, to je znano." ~Z ljubeznivim smehom me je
 94 VI  |      zanima, zatorej je ponovila z nekim pomembnim naglasom: "
 95 VI  |       Postavite kako drugo teslo z Jelovega brda v Ljubljano,
 96 VI  |       kakor da bi sveta Cecilija z Jelovega brda prav posebne
 97 VI  |         gnoj s kupa na njivici. ~Z veliko slastjo smo otepali
 98 VI  |          Nikogar ni pogledala in z nikomer ni spregovorila.
 99 VI  |      životu. Zatorej sva se bila z Danijelom zmenila, da se
100 VI  |       počaka na vasi. ~Ko sva se z Boštjanom nekaj časa razgovarjala,
101 VI  |         so bili dobili od mene. ~Z Danijelom sva je podala
102 VI  |        se skopala in oprala prah z glave in života. Voda je
103 VI  |          tem Katretom govoriš -- z vsako drugo bi smel." ~Zdelo
104 VI  |   spretno s svojo levico spodila z bele stezice! "Lahko noč!" ~"
105 VI  |  izginiti nekak skrivnosten smeh z obraza, in Meta je kot v
106 VII |         več nisem mogel odlašati z odhodom. Hotel pa sem kot
107 VII |         ali pa kobulico upogniti z veje. Prekosila me je v
108 VII |     dolini siloviti studenec, ki z imenitno svojo vodo hladi
109 VII |        in dol. Če sta se srečala z grahastim plezavčkom, ki
110 VII | presrečna: "Eno meni, eno tebi!" Z ustnicami je odtrgala jagodo,
111 VII |          sad, a cvet sem spravil z veliko skrbnostjo v listnico. ~"
112 VII |          strehe. To sva občutila z Meto, ko sva obstala na
113 VII |      Mogoče pa je, da ga je Meta z bistrim očesom vendarle
114 VII |         na tisti dan, ko je bila z mano na Blegošu. ~Nato sva
115 VII |          ter po trati razvrstila z važnim obrazom, kar sva
116 VII |      bova laže pila," je omenila z veliko resnostjo, "sem vzela
117 VII |    deklica lahko in dobro spala. Z obrazom je bila proti meni
118 VII |       rože na licih. Bil sem sam z njo na zapuščeni gorski
119 VII |       skoraj predaleč. Igračanja z mlado dušo bi tudi sorodništvo,
120 VII |          dame, pametnega človeka z največjo silo od vas odganja!
121 VII |     smešnosti naj bi živela Meta z Jelovega brda; prej nego
122 VII |       naj postanem njen morilec! Z očitkom za očitkom sem obteževal
123 VII |      debla. Tu in tam je zabučal z drevesa divji petelin; čula
124 VII |          je tudi nisva ugledala. Z zdihovanjem sva končno prilezla
125 VII |       sama ne požanje." Zopet je z žarečim obrazom ponovila: "
126 VIII|        katero reče!" ~Škripal je z zobmi in srdito stezal roke
127 VIII|    žensko! ~Tisti večer je jedel z nami karlovški Anžon, znana
128 VIII|          upal je, da ji polagoma z njimi omehča srce, da postane
129 VIII|         Anžon počasi in važno: ~"Z žensko se lahko tudi drugače
130 VIII|       mizo. Nato je brez jeze in z največjo mirnostjo odgovoril: ~"
131 VIII|        je bruhnil! Ti žival ti!" Z obširno svojo roko ga je
132 VIII|        je spustil, da je Danijel z vso težo svojega pijanega
133 VIII|          je zakričal izza mize: "Z nožem ne!" ~Samo Anžon se
134 VIII|          proti Danijelu: ~"Torej z nožičko, z nožičko me češ,
135 VIII|     Danijelu: ~"Torej z nožičko, z nožičko me češ, s tisto,
136 VIII|          Danijela za roko ter ga z desnico parkrat lopnil po
137 VIII|          Nato ga je obrnil in mu z nogo pomagal, da je odletel
138 VIII|         od doma, da se pogovorim z gospodom Jernejem. Če ti
139 VIII|        slovo smo si segli v roke z očetom in materjo. Pri prihodu
140 VIII|    opazim tega pri delu v bregu. Z rovnico je kopal ledino,
141 VIII|       nekaj pota spremila. Ko je z vsakim korakom izginil kos
142 VIII|     Opazil sem, ko je snela ruto z glave in jo položila na
143 VIII|      bukovo drevo. Živalce so se z malim telesom obešale po
144 VIII|   obešale po vejicah in kljuvale z listov, kar se je dobiti
145 IX  |      zadnjih šest tednov zvezalo z mojim življenjem: najprej
146 IX  |     katerega sem moral zamenjati z izpuhi ljubljanskega barja,
147 IX  |          je bil revež oženil -- "z ženo imava zate že nekaj
148 IX  |          možem govôri! Mlačan je z Jelovega brda, in ravno
149 IX  |       pripeljal Danijel. ~Mlačan z Jelovega brda je imel bolj
150 IX  |        torej težko gospodaril in z velikim trudom izsesal vsako
151 IX  |   tolarjev prinesem, da napolnim z njimi gnojni koš. Takrat
152 IX  |        trgala pokalice in pokala z njimi ob mlado čelo. Zdaj
153 IX  |      davilo in po mizi je udaril z roko. "Molči, azina! Dosti
154 IX  |       takrat, ko sem razpravljal z Danijelom in Mlačanom, mi
155 IX  |    kmečki pretep na Gori strinja z mojimi stanovskimi dolžnostmi.
156 IX  |         in kuhajo in mi predvsem z največjo ogorčenostjo prihajajo,
157 IX  |       Čakal sem, da mi zgine kri z obraza. V zamišljenosti
158 IX  |    Mlačana za roko ter ga vlekel z največjo silo proti vratom. ~"
159 IX  |      hočeš sam sebi dobro, udari z obema rokama, saj vendar
160 IX  |         kadar je butara obvezana z butarnikom. Take butare
161 IX  |       Skoraj pet minut je tolkel z Mlačanovo roko ob mojo,
162 X   |          kakih dva tisoč korakov z Malenskega vrha, že mi je
163 X   |         opravljale so svoj posel z nekako koketno pretirávanostjo,
164 X   |        popoludne in gospodar sam z velikim belim predpasnikom
165 X   |        Janez, moj si!" ~"Kaj boš z mano, vendar vidiš, da sem
166 X   |        ga terice rade privoščijo z moškimi, ki prihajajo mimo.
167 X   |          ko že danes prihajaš?"  Z Boštjanom sedeva na skalo: "
168 X   |          sicer naravnost v vodo. Z nervozno hitrico jo je lovil
169 X   |      lovil po vodi, dokler je ni z mokrim rokavom zopet izvlekel. ~"
170 X   |       bredel, kadar bo šla punca z ženinom v cerkev! Moja beseda
171 X   |         ni, dasi me je spoznala. Z velikimi očmi je gledala
172 X   |            pa je hudo plažnata." Z roko je mešala po kupu pred
173 X   |          zamolklo. Pri tem ji je z obraza izginila vsa kri
174 X   |       obraza izginila vsa kri in z veliko grozo me je pogledala: "
175 X   |     šepnil na uho: ~"Govoril sem z očetom in materjo, oba sta
176 X   |        iz njih, nakar je pričela z glavo kimati in pokimala
177 X   |          to bi bilo streslo cvet z njenega telesa, dočim mi
178 X   |        gledal na reči okrog sebe z visoke gore, ne da bi jih
179 X   |     imela, ki so kazala na srce. Z eno besedo: vivere non poterat!
180 X   |          na tem!" ~Ko sem zmajal z glavo, je spoznal moje misli.
181 X   |     drugi hiši, ko ti gospodinja z malo prijaznim obrazom natrese
182 X   |       oklep, ki ga še bolj zveže z domovino, in otroke naj