Part

  1 Inc |           Premišljeval sem: "Kakor so lepe in srcu prikupljive,
  2 Inc |        misli. Kakor trije čmrljčki so se dvignile ter brenčale
  3 Inc |           svojih mož?" ~Prav ostro so me napadale, posebno gospa
  4 Inc |      ljubimo svoje može!" ~"Dokler so v stanu mesec za mesecem
  5 Inc |    sioženjen!" ~Grenko-zasmehljivo so se smejale. ~"Zasmehujte
  6 Inc |          gospa Mica in gospa Dinca so z enim glasom odgovorile,
  7 I   |        poznal nikakih skrbi, kakor so me svoj čas davile na visoki
  8 I   |        sebi -- ki bo tekel, dokler so posamezni deli količkaj
  9 I   |          Nekoliko me je motilo, da so jo klicali Elviro. Ali že
 10 I   |            prepustila občutkom, ki so se kar usuli name. Kaj mi
 11 I   |           in njega velike črke, ki so bile videti kakor po senožetih
 12 I   |       polomljene in razmetane črke so mi pripovedovale, da je
 13 II  |         vreče. Če je sneg zapadel, so se valjale te vreče bose
 14 II  |       Jelovemu brdu. Mehki spomini so me objemali in, ko sem dospel
 15 II  |       stopila Ljubljana in v stran so stopile vse skrbi, ki grenijo
 16 II  |            razoral lice in izpadli so mu bili tudi lasje na glavi.
 17 II  |          še različne odvetnike, ki so mu denarnico puščali, da
 18 II  |         umrl!" ~Vprašam: "Kako, da so te obsodili?" ~"Njegov brat
 19 II  |          tika ali vika. -- Pri nas so tiste dni imeli samo oženjeni
 20 II  |          samo oženjeni pravico, da so jih vikali; če si vikal
 21 II  |            zastokala, in njene oči so v resnici bile podobne studencu,
 22 II  |              toliko sem vekala, ko so mi moža odpeljali. Sosedje
 23 II  |          je tudi Luca "vekala", ko so ji moža vzeli in ko je umrlo
 24 II  |          Otroka sem pokopala, moža so imeli v Gradiški, fantiček
 25 II  |       zapuščena ptica pozimi. Leta so tekla, nato pa sem šla k
 26 II  |          mi je dal. Hvala Bogu, da so še dobri ljudje na svetu!" ~
 27 II  |          ondi cesarja iskala, kako so ji vzeli prošnjo, da cesarja
 28 II  |          vpitje in opazili smo, da so ljudje vihteli kole in vile.
 29 II  |          vmes, in še celo otročaji so tiščali količe v slabotnih
 30 II  |           odletelo v stran. Matere so pograbile po otrocih in
 31 II  |           po otrocih in tudi možje so iz-ginjali. Zadnji je odstopil
 32 III |           tekel lesen hodnik. Okna so tičala v okviru zelenih,
 33 III |    kamnitih stebričev, a z železom so bila tesno zapažena. Nad
 34 III |          iz umetnega vodnjaka, ker so Presečnikovi že v tistih
 35 III |          loncev pristavljati in da so moški vsako leto bolj zanič. ~
 36 III |       gorelo laneno olje. Leščerbe so stale na štobrih, majhnih,
 37 III |      štobrčke v kraj spravila, ker so bili za tepež pripravno
 38 III |              Stemnilo se je. Posli so pričeli cepati v hišo in
 39 III |            vem. Kar sem ga poznal, so ga klicali za Jakopina.
 40 III |             je bilo v Brešiji. Tam so nas puntarji nekaj komandirali,
 41 III |          smo se gnetli in ti vragi so s streh in iz oken na nas
 42 III |           zadovoljno. ~Hišna vrata so se lahno odprla; gospodar
 43 III |          Cecilije. Čarobni vtis pa so povečavali svetli, na rdeče
 44 III |       rdeče spominjajoči lasje, ki so v debelih kitah težili sveto
 45 III |          bila všeč temu osatu ! To so bile edine besede, katere
 46 III |            spregovorila. ~Spravili so me spat v gorenjo hišo.
 47 III |           vse dišalo po žitu. Ondi so stale pregrade, katere niso
 48 III |            v isti velikosti, kakor so ga nekdaj prinesli iz dežele
 49 III |       Zatisnil sem oči: okrog mene so se sukale zlate monštrance
 50 III |         belo hostijo in spremljali so jih orjaški grozdi, in tako
 51 IV  |       družba prejšnjega večera. Da so bili žganci ranega jutra
 52 IV  |        vozil sem samotež in, kadar so izostali gnojarji, sem si
 53 IV  | pridobivali. Konjiči in voliči, ki so se od tedaj močno zaredili
 54 IV  |       močno zaredili in pomnožili, so tudi gnojarje odpravili. ~
 55 IV  |           je lepo kazala in rožice so cvetele po zeleni tratini,
 56 IV  |            zelenega Blegoša. Pajki so bili napredli po travi svoje
 57 IV  |         srebrnih kapljah. Oglašale so se ptice, predvsem strnad,
 58 IV  |          sva v senci, a tulmun sam so obsevali sončni žarki. Na
 59 IV  |           takoj ga je pograbil, da so se bele peruti v koscih
 60 IV  |       vzkliknila Meta. Bele peruti so padale v vodo, kjer se je
 61 IV  |          izpod skale, okrog katere so se nabirale pene, priplavala
 62 IV  |       gledala plavut iz vode in da so se jasno razločevale črne
 63 IV  |            bolj plitev in katerega so obdajale votle skaline,
 64 IV  |         pričela vihati rokavce. Ko so bili na obeh rokah zavihani,
 65 V   |       tičali v sivih nogavicah, ki so segale do kratkih hlačic,
 66 V   |            odšla. Vtisom smešnosti so naši pogorci jako dostopni! ~
 67 V   |           na tak način smejati, da so ji kar solze lile po licih. ~"
 68 V   |             in to radi krivcev, ki so bili dekliču všeč. ~Na drugo
 69 V   |            Kadar se je prestopala, so završala okrog Mete spodnja
 70 V   |         kadar je predaleč stopila, so se zasvetile nogavice in
 71 V   |          zasekana ostra sekira. Tu so se sekali štruklji. Če si
 72 V   |            hramu kadila vonjava in so na koru zapele pevke, sem
 73 V   |           svojem zlatu. Od oltarja so se kadile vonjave in na
 74 V   |            primiglja . . ." Kje pa so bili moji nekdanji občutki? ~
 75 V   |            Ko sem stopil na sonce, so v stolpu še vedno nabijali,
 76 V   |        pravi, s kropom, po katerem so plavali redki cinki masti. ~
 77 V   |      prihajajo Posavčevi." ~In res so prihajali Posavčevi iz Martinovega
 78 V   |            pa debele gumbe, kateri so se svetili kot srebro! Trije
 79 V   |           kot srebro! Trije bratje so bili: dva dve kladi, tretji
 80 V   |          je tičal bel listek, kjer so bili zapisani Jenkovi verzi: ~"
 81 V   |          in da sem kar videl, kako so se delale bule. Pri tem
 82 V   |           bi ga sapa nosila. ~Bili so kričači, ali korajžo so
 83 V   |            so kričači, ali korajžo so imeli samo v hitrih nogah! ~
 84 V   |            ga zalučal za onimi, ki so bežali. ~"Da boste kaj na
 85 V   |        vrže. In ploščasti kamnički so žvižgali čez visoko cerkveno
 86 V   |       suhega mesa, odšel. ~Plesali so na Poševčnikovem skednju.
 87 V   |          ne posebno prijetni godbi so vlačila dekleta svoje fante.
 88 V   |            vse polno gledalca. Vsi so se v duhu udeleževali plesa.
 89 V   |         Dobre volje, Janez!" ~Meti so rože cvetele po obrazu in
 90 VI  |           v gorenjo hišo, v kateri so se polnili predali gospodarju
 91 VI  |          pod vasjo. Kot bi trenil, so potihnili cepci po skednjih,
 92 VI  |        Obhajilo gre! Iz vsake veže so suli prebivalci; sredi vasi
 93 VI  |     največji popolnosti! ~Obhajali so Luco. Oslabela je bila in
 94 VI  |        treba umreti. Od Fortunovih so mi sporočili, da je pustil
 95 VI  |           bogastvo na mizo, otroci so ga pridno posnemali. ~Vlekli
 96 VI  |          pridno posnemali. ~Vlekli so nekoliko na gosposko stran,
 97 VI  |            sem dobil pismo, katero so mi pisali iz Ljubljane ter
 98 VI  |        prav po "Danici", na katero so bili Fortunovi naročeni. ~
 99 VI  |          svetu. To vam rečem, kjer so pravi Ijudje, gre vse prav!" ~"
100 VI  |       omožila." ~"Lahko pa, lahko! So že vprašali, ta in oni!
101 VI  |           Prav nič nisem čul, kdaj so se odprla vrata, in vendar
102 VI  |         ter mi znova natrosila, da so se ocvirki kar gnetli. ~
103 VI  |            pogovarjali s fanti. Ti so naglašali, da sem prišel
104 VI  |         precejšnjim zneskom. Nekaj so peli, nekaj so vriskali,
105 VI  |      zneskom. Nekaj so peli, nekaj so vriskali, nato so odšli
106 VI  |            nekaj so vriskali, nato so odšli k Fortunu, da spravijo
107 VI  |          da spravijo v pijačo, kar so bili dobili od mene. ~Z
108 VII |            Tako je tekel čas in že so lešniki dozorevali. Robčevina
109 VII |          sajast in rjav. Prihajala so pisma in nič več nisem mogel
110 VII |           in smreke. Vmes pri tleh so poganjale v velikih šopih
111 VII |   rododendron), a ne spominjam se, so li nosile še kak pozabljen
112 VII |          pa se dobro spominjam, da so po bukvah napravljali velik
113 VII |          sivkastomodri brglezi, ki so čokali po deblih gor in
114 VII |          belimi zobčki: "Joj, kako so dobri!" ~Časih sva se srečala
115 VII |         vse polno rdečih jagod. Te so bile sicer že vse obrane,
116 VII |      lepoti. Luže na Malem Blegošu so bile suhe in tudi ovac ni
117 VII |       stezah, katerih je mnogo, pa so vse nezanesljive. Nekaj
118 VII |           ni mogla oddahniti, tako so jo bili prevzeli vtisi lepega
119 VII |        podila oblake nad vrhom, da so kakor ovce hiteli proti
120 VII |     Gorenjski in kamniški snežniki so se kazali v vsej svoji čistoti.
121 VII |          eno malih dolinic, katere so značilne za Blegošev vrh.
122 VII |          moč gorskega zraka in oči so ji skupaj lezle. Meta je
123 VII |            takoj zaspala. Nad nama so se se vedno podili sivi
124 VII |          nekaj vročine v glavo, da so se ji delale rože na licih.
125 VII |        zapuščeni gorski višini! Ko so jo objemali moji pogledi,
126 VII |          majhna ravnina, na kateri so takrat rasle štiri smreke
127 VII |         lahko požanjem. Za prašiče so pa le dobre." ~Obraz se
128 VIII|           tolpe pretepačev, padali so trdi udarci, ali na dekleta
129 VIII|           tleh. Žlice in kuhalnice so letele na vse strani. Liza
130 VIII|          rodoviten breg, bratje pa so mu pomagali, da je na tem
131 VIII|            velik čudak, ali ljudje so ga radi imeli. Tudi k Presečnikovim
132 VIII|         tolminsko nožičko. ~Ženske so od strahu zavpile in Boštjan
133 VIII|       Tolminsko? Poglej no!" ~Dasi so bili Anžonovi udi kakor
134 VIII|      obnašati. ~"Pa še kaj pridi!" so se glasile poslovilne besede.
135 VIII|           je veliko ruto, v katero so bili zaviti orehi, češplje,
136 VIII|            celo par klobas. Vse to so mi dali pri slovesu in velika
137 VIII|        rovnico je kopal ledino, da so se mu nabirale debele kaplje
138 VIII|        Gabrška gora. Kaki svetniki so tam, tega vam danes ne morem
139 VIII|      prejšnjih bolj pobožnih časih so ljudje na tem mestu obstajali
140 VIII|      bližnje bukovo drevo. Živalce so se z malim telesom obešale
141 VIII|           je dobiti moglo. Nato pa so, kakor so bile prišle, s
142 VIII|           moglo. Nato pa so, kakor so bile prišle, s šumom odhitele.
143 VIII|          ni skrila v bukovju, kjer so prejkone cvetele tudi "Kristusove
144 VIII|        Kristusovih srajčk, ali oči so ji bile odločno objokane. ~"
145 IX  |         rumene ilovice! ~Razkačili so me tudi prijatelji in prijateljice.
146 IX  |         kakor risovo in tudi jetra so se prav čedno skrčila do
147 IX  |           pri Presečnikovih. Časih so me ti spomini tako preobdali,
148 IX  |           nekaj drobnice. Travniki so bili pripravni in njivice
149 IX  |       štempeljne; če pa sam kupiš, so pa stroški tako tvoji." ~"
150 IX  |          sodišče v Loki. Posavčevi so me tožili, da sem jih osebno
151 IX  |           fantov! Tem trem falotom so se od rajskega veselja kar
152 IX  |       skočil pokonci: "Pri Mlačanu so slabe naprave? Ta pa ni
153 IX  |       ljubi Odrešenik, naprave naj so slabe!" Pričel se je smejati. ~"
154 IX  |          Napenjal sem možgane, kaj so pravzaprav ti "butarniki". ~"
155 IX  |         Končno sem le izvohal, kaj so butarniki. ~Kadar se praprot
156 IX  |             Na obeh koncih te vrvi so lesene kljuke, ki drže zavezo,
157 IX  |           Ali pozabiti ne smeš, da so izvzeta tri jareta, da jih
158 X   |         Kar pa se tiče klepetanja, so se terice uspešno kosale
159 X   |          kosale s trlicami. Zadnje so sekljale, prve pa obrekovale:
160 X   |    starikastih devic in opravljale so svoj posel z nekako koketno
161 X   |     svilnate, mehke plasti, katere so se potem skladale v povesma.
162 X   |          manj ko jih je bilo, bolj so se terice zavedale svojega
163 X   |          pri jami ni vnelo. Ženske so napravljale ropot s trlico
164 X   |         ropot s trlico in jezikom, so obirale, vmes pa kaj rade
165 X   |      nemškega pokolenja, s katerim so se trgale glavice od lanu,
166 X   |        prala pri tolmunu. Prinesli so južino, zato sva se lahko
167 X   |         žena vse življenje!" -- to so bile zadnje besede, katere
168 X   |        brez vsake kaplje krvi. Oči so se ji široko odprle, in
169 X   |       odprle, in okrog ust, katera so tudi narazen silila, se
170 X   |           resnici umrla! Zdravniki so sicer trdili, da ji je srčna
171 X   |        druga znamenja je imela, ki so kazala na srce. Z eno besedo:
172 X   |            obilo šeškarjev; lazili so tudi pod mizo okrog in cukali
173 X   |           cukali svate za noge, da so jim kaj dali. Tako je svat
174 X   |            vladal nad otročaji, ki so mu preveč snedli, preveč
175 X   |            se ni upijanil, zatorej so zaman prežali. ~"Alo, Danijel," --
176 X   |         Podpečnarjevi luknji, kjer so kamenje lomili, tam sem
177 X   |            se! Toliko je jasno, da so zakoni na kmetih mirnejši