Part

1002 IV  |           gonil svojo pesem o maslu in kravi. ~"Torej kam?" sem vprašal. ~"
1003 VIII|           toliko senožeti, da je redil kravico v hlevu. Postranskega zaslužka
1004 VIII|             imel njivo, kočo, "hlev in kravšeta". ~Ko se je Liza zopet vrnila
1005 IX  |             potne liste, jaz pa sem jo krenil na Jelovo brdo. ~
1006 IX  |              mi je silil pod nos, kako krepak in mlad sem videti. Moj
1007 VII |           imenitno svojo vodo hladi in krepi potnike na Blegoš. Napolnila
1008 II  |                gnezdo, kjer smo kurili krese, kjer smo lovili rake-koščake
1009 VIII|                svojo roko samo parkrat kresnil po prstih, da jih je takoj
1010 V   |               ga sapa nosila. ~Bili so kričači, ali korajžo so imeli samo
1011 II  |              vile. Tudi nekaj žensk je kričalo vmes, in še celo otročaji
1012 VI  |               po skednjih, je ponehalo kričanje otrok in vsa vas se je zavila
1013 II  |                in vile. Razlegal se je krik: "Živ ne bo prišel v vas!
1014 V   |            završala okrog Mete spodnja krila, in kadar je predaleč stopila,
1015 V   |               je svetlosivo kamrikasto krilce, na katerem sta se počez
1016 IV  |           macesnov, ker je čista kakor kristal. Nato pa šumi po bregu,
1017 II  |           posebnem listu je prosil vse kristjane, naj mi gredo na roko, ker
1018 II  |                je veličastna molitev o Kristovem trpljenju, in stepeni in
1019 V   |         pozabljeno! Hvaljen bodi Jezus Kristus!" ~Množica je napravila
1020 VII |           bukev na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil in obsekaval uspešneje
1021 V   |               ki lazi s teboj! Pa tudi krivce boš dal sèm!" ~Že je stezal
1022 V   |        zasvaljkan klobuček, in sicer s krivci, kakor hribolazcu pristojé. ~
1023 VI  |         pravica je za vse! Če boš tako krivično postopala, izpodkopljem
1024 II  |                pa pričel delati velike križe čez potno svoje čelo. ~Zadonela
1025 II  |           prebičani Odrešenik s svojim križem pred nami. ~In ta dva sta
1026 X   |            prinesem v hišo!" Sledil je krohot, da sem se bal, da bo kar
1027 V   |               in kamižolico ter jo med krohotom množice popihal nizdol,
1028 VI  |             čeljusti, kakor jih odpira krokodil ob Nilu; Lizi pa ni hotel
1029 III |         postavila velika skleda celega krompirja, iz katere se je mogočno
1030 VIII|             čedno se je mlatila. Proti krompirju tudi ni kaj reči in fižol
1031 V   |                ki je gledal kot žareča krona izmed plavkastih kit. Mojo
1032 V   |          posoda z juho, to se pravi, s kropom, po katerem so plavali redki
1033 Inc |           postavljala gospa Dinca male krožnike z rumenim medom in surovim
1034 X   |               Barba sina, katerega smo krstili na ime sv. Boštjana. Ta
1035 III |              Je li imel ta starec kako krstno ali kako drugo ime, ne vem.
1036 V   |               Selške doline svoj "mali kruhek". Ponujala je iz "malega
1037 IX  |       paroksizem: ~"Premišljaš? Oj, ti krvavi peklenšček, ti še vedno
1038 III |              bo mati mislila, da slabo kuha!" ~Pri večerji je nosil
1039 IX  |          resnem sodišcu, ko me peko in kuhajo in mi predvsem z največjo
1040 VIII|                Nimaš človeka, ki bi ti kuhal, ki bi ti pral. Če zboliš,
1041 X   |             sorodnico k sebi, da bi ti kuhala in gospodinjila." ~"Kje
1042 VIII|                padel po tleh. Žlice in kuhalnice so letele na vse strani.
1043 IX  |           vreden. Če ni res, pa naj se kuham do sodnega dne v vicah!" ~"
1044 VII |             dal v mesto, kjer se nauči kuhanja in nemške govorice. Kakor
1045 VIII|              spati: samo gospodinja in kuharica je hotela pri meni postati
1046 VIII|                pomagam? Kje naj vzamem kuharico? Stare ne maram, mlade ne
1047 III |            blagoslovljeno višino. Obok kuhinje in tudi veza sta bila zavita
1048 III |                se je končala v mogočno kuhinjo, visoko obokano. Kadar je
1049 III |              tako potrebni premičnini. Kultura je štobre vzela! ~Barba
1050 VI  |         trosila, kakor se trosi gnoj s kupa na njivici. ~Z veliko slastjo
1051 VIII|            ruto, korakala tik mene kot kupček obupa. Kar pogledati si
1052 IX  |                 da bi se razdrla dobra kupčija. Danijel pa ga je prehitel: ~"
1053 IX  |           dostavilo se je, da morata o kupčiji molčati medtem, če ne, imam
1054 VI  |             Fortuna, ki si je z vinsko kupčijo nekaj denarja pridobil. ~
1055 II  |                končala. "Obleko sem mu kupila, da se je napravil, kakor
1056 IX  |         stroški tako tvoji." ~"Jaz naj kupim?" sem se začudil. ~Oni je
1057 II  |              in da si potem tudi kravo kupita, brez katere jima ni bilo
1058 VI  |              da je bila za cenen denar kupljena pri Kajdetu v Loki. Tudi
1059 IX  |              bo zahtevala veliko višja kupnina in da se bo pri tem razvnel
1060 IX  |                kar iz mene čezprimerne kupnine iztisneta, pošteno med seboj
1061 IX  |              bila dogovorjena, in tudi kupnino, pod katero bi se ne imelo
1062 V   |             mizi ter ji natočil vina v kupo. Le malo je namočila ustne,
1063 X   |            vstopil, je bila za velikim kupom, katerega je imela prebrati,
1064 V   |                 Ali pred mašo se še ni kupovalo; še celo Veharjev Nace iz
1065 Inc |                prodaja, za visoko ceno kupuje. Kaj morete ve za to? Žrtev
1066 IX  |             Vraga, ta dva sta mi dobro kurila v moji odvetniški pečici!
1067 II  |           ptica svoje gnezdo, kjer smo kurili krese, kjer smo lovili rake-koščake
1068 VII |               smreki. ~Da se bo pozimi kurilo, smo podrli v bregu pod
1069 II  |              ušesi in si mane z nožico kuštravo glavo. Oči si briše, sem
1070 IV  |          dostikrat spominjam, kadar si kvarim svoj želodec po ljubljanskih
1071 VIII|            zobmi in srdito stezal roke kvišku. Zadel je ob žličnik na
1072 VIII|              za živilo. ~"Gotovo si že lačen," je spregovorila proseče, "
1073 VI  |              stoji in zavoljo tebe bom lačna in bo družina slabo jedla.
1074 VII |         zastopal stališča tistih vedno lačnih in vedno žejnih hribolazcev,
1075 IX  |          Mlačan?" ~In najsi je Danijel lagal, je Mlačan vendar diplomatično
1076 VI  |                zidu je slonela lestva, lahka in pripravna. Tiho in previdno
1077 III |              Gori za dimnikom je tičal Lahonček in na nas je streljal, da
1078 II  |                 vzela bi bila konec od lakote. Drugi me tako ni vzel na
1079 X   |                dni se ni sejalo toliko lana kot v časih, ko bi se bilo
1080 X   |                so se trgale glavice od lanu, ali Uršin jezik -- deni
1081 IV  |                ime. Radi lepih svetlih las je bila Presečnikova Meta "
1082 VIII|               na travo, da je nosila v laseh rumeni glavnik, ki se navadno
1083 IX  |                 in rodim otroke, svoje lastne otroke! Sladka zavest mi
1084 III |             zaslužek najrajši v svojem lastnem grlu nalagal. Ta ljubezen
1085 VII |                pokazala Meta vse dobre lastnosti male gospodinje. Odvezala
1086 I   |             ter se zagledala v drevesa Lat-termannovega drevoreda, na katerega se
1087 I   |                nego tisto, kar imenuje Latinec: fructus consumere. ~Stroj
1088 IV  |                njim stokati do strmega laza. To je bilo najtežje delo,
1089 X   |                vzamem te, Janez, in če laziš po vseh štirih okrog! Pa
1090 III |           pljuča kakor voljno in rahlo laško olje. ~Zatisnil sem oči:
1091 VIII|              reči? Vidiš, nič se ti ne lažem, pšenica je bila letos dobra
1092 VII |               smo grabili, in to je že lažje delo. Grabijo moški in ženske,
1093 Inc |               dobro veste, da bi danes Leander ne plaval čez Helespont,
1094 VIII|              vsako leto prekopal nekaj ledine. Ostalo pa mu je še toliko
1095 VIII|              bregu. Z rovnico je kopal ledino, da so se mu nabirale debele
1096 II  |             podrgnile s krvavo kožo po ledu. Ko je prišla rahla pomlad,
1097 II  |             sonce zatonilo in senca je legala po krajini. Kakor jok je
1098 V   |               Trpeli smo in trudni smo légali spat! ~Z nedeljo je prišel
1099 III |           njegovim mogočnim varstvom. ~Legel sem v posteljo na plevnico,
1100 V   |               Jurij s svojim naskokom. Legenda sv. Jurija se je predstavljala
1101 II  |                Radoveden sem postal. ~"Lemojte" -- pa se je takoj popravila -- "
1102 III |       podkuriti nimam s čim, ti grdoba lena!" ~Mimo mene je prikrevljal
1103 IV  |                šole, nisem smel nikdar lenariti o počitnicah in koso sem
1104 VII |              so jo bili prevzeli vtisi lepega razgleda. Nebo sicer ni
1105 VII |                Črna prst v divni svoji lepoti. Luže na Malem Blegošu so
1106 VIII|                po tej poti, jemal vase lepoto pokrajine. Meta je, noseč
1107 V   |               trenutku se mi je videla lepša od vas gosposkih žensk,
1108 V   |            sploh ni moglo na svetu kaj lepšega nahajati. ~Ko je nato stopil
1109 II  |               bogatin vlačiti posekani les iz svojega gozda, ki je
1110 IV  |             Jera bila mirna, kakor kos lesa, ki je obstal v mirni vodi,
1111 III |                  okrog katere je tekel lesen hodnik. Okna so tičala v
1112 IX  |              Na obeh koncih te vrvi so lesene kljuke, ki drže zavezo,
1113 III |             stale na štobrih, majhnih, lesenih stebričkih, od koder je
1114 VI  |               hlevu ob zidu je slonela lestva, lahka in pripravna. Tiho
1115 VI  |                široka usta -- pograbil lestvo in jo brez vsakega šuma
1116 VIII|            tleh. Žlice in kuhalnice so letele na vse strani. Liza je vstala
1117 VII |                Moja pravica pa je bila leteti počez. Če sem jo prej ujel,
1118 III |            srajčnike! ~Menili smo se o letini, o živini in o visokih davkih.
1119 VII |               prikriti, da se ji je ob levem očesu utrnila prav drobna
1120 IX  |                je najprej popraskal za levim ušesom. "No, da boš vedel:
1121 VII |              cunje, v katere tako rade lezejo naše gospe in gospodične!
1122 VII |              zraka in oči so ji skupaj lezle. Meta je hotela spati. Napravil
1123 III |               smrdljivec", pač pa je v leščerbah gorelo laneno olje. Leščerbe
1124 III |          leščerbah gorelo laneno olje. Leščerbe so stale na štobrih, majhnih,
1125 III |            prinesla štober in plamtečo leščerbo, sem opazil, da je morala
1126 VII |           Koprivnikom, kjer rase mnogo leščevja. Tisto leto je bilo rodovitno,
1127 VII |         stolkla sredi pota prav zadnja lešnika ter ju s slastjo shrustala
1128 VII |               teče, godbo pa ti delata lešnikarica in carovec, sedeča v bližini
1129 VII |             Tako je tekel čas in že so lešniki dozorevali. Robčevina je
1130 III |          vendar, kako je bilo prijetno ležati tu. Že ta zrak -- spal sem
1131 VI  |                 k revnemu, raztrganemu ležišču je prišel, da bolnika ozdravi
1132 III |               Danijel s kozavim svojim licem. Imel je desno nogo krajšo
1133 V   |            smejati, da so ji kar solze lile po licih. ~"Kakšen si vendar?
1134 VI  |                vedel! Tako sem huda!" ~Lilo je naprej, in rečem, da
1135 X   |            licu se ji je nabrala rdeča lisa. ~"Ne jezi se, Meta," sem
1136 X   |                sem dobro poznal, rdeče lise je dobivala na lice in tudi
1137 IV  |     Presečnikova Meta "lisica". In te "lisice" se ni mogla otresti, ker
1138 V   |                zasmeje Urbel. "Tebi in lisici, ki lazi s teboj! Pa tudi
1139 III |                Liziko" ali pa tudi za "Lisko", kravo v hlevu. Liza jo
1140 VII |           poznala in bila je kakor suh list, ki je ležal vso zimo pod
1141 IX  |               udarila v Kranj po potne liste, jaz pa sem jo krenil na
1142 VII |           drugače kosa odletela. ~Tudi listje smo grabili, in to je že
1143 VII |          spravil z veliko skrbnostjo v listnico. ~"Proč vrzi!" je zahitela. ~"
1144 IV  |                ki je tičal pod zelenim listom. Hotel je poskusiti svoje
1145 X   |            čudovito lepa jesen in še v listopadu smo imeli gorko vreme. ~
1146 VIII|               po vejicah in kljuvale z listov, kar se je dobiti moglo.
1147 II  |             lepo napisal in v posebnem listu je prosil vse kristjane,
1148 IV  |                 kjer bi ga zaprli brez litanij in brez žandarjev. Teh se
1149 IX  |          ogoljufal." ~Ko je tako izpel litanije o moji slavi, mi je bil
1150 VIII|        nožičkov, prihajal je tudi radi Lize. Star je bil nad petdeset
1151 III |                da se je lahko čulo za "Liziko" ali pa tudi za "Lisko",
1152 III |                Saj zmerom mislim nate, Lizka!" ~Zadnjo besedo je nekako
1153 X   |           recimo nekaj let!" ~"Vse to, ljuba Mica, sem bil dobro premislil.
1154 V   |                 Njeno oko je z globoko ljubeznijo sledilo hčerki, ki je korakala
1155 Inc |                je prišla -- ki ni bila ljubezniva za ljubko trojico, katere
1156 VI  |             vam godi, to je znano." ~Z ljubeznivim smehom me je pogledala.
1157 Inc |          koliko ženic bi svoje može še ljubilo?" ~"Ti dobro to veš, ker
1158 Inc |            veste o taki ljubezni!" ~Me ljubimo svoje može!" ~"Dokler so
1159 V   |              da se je ondi napravljala ljubka jamica, pripeta pa je bila
1160 VII |                mojih muk. Ko je tako v ljubki mladosti ležala pred mano
1161 Inc |               ki ni bila ljubezniva za ljubko trojico, katere gost sem
1162 VI  |                 katero so mi pisali iz Ljubljane ter me opozarjali, da bi
1163 V   |                skupaj tičala na klopeh ljubljanske gimnazije. Bil je močan
1164 IX  |               moral zamenjati z izpuhi ljubljanskega barja, pogrešal pa sem posebno
1165 IV  |              si kvarim svoj želodec po ljubljanskih gostilnah. Žalibože, tudi
1166 II  |               sta nosila križ ž Njim! ~Ljudstvo je obmolknilo. Že je nekaj
1167 VIII|                Ta navada je morala med ljudstvom zelo ukoreninjena biti,
1168 V   |             nadaljevali: ~"Tobaka ni b'lo, sta pila vodo!" ~Lisica!
1169 X   |              izginejo tisti zidovi, ki ločijo dandanes našega kmeta od
1170 V   |               najrajši skočil z brvi v Ločilnico, da bi mu ne bilo treba
1171 VIII|                da bi zavlekla trenutek ločitve. Bilo mi je tako pri srcu,
1172 III |                me spat v gorenjo hišo. Lojena sveča se je prižgala, da
1173 III |             mogel ugasiti luč, kar pri lojeni sveči ni bila malenkost.
1174 III |               kmečkih hišah, od Škofje Loke pa do Cerknega ne! Laneno
1175 IV  |         Lovrico zadaj v tarčico, da je lomil roke ter z največjim tuljenjem
1176 X   |                luknji, kjer so kamenje lomili, tam sem nekaj desk pribil.
1177 IX  |            vzamem in ne kakega starega lonca, ki bi ga bil žalosten ponoči
1178 III |              popravljene, da ni mogoče loncev pristavljati in da so moški
1179 I   |                napolnila dan za dnevom lonec in skleda. Vzlic temu pa
1180 VII |                se v zapuščeni oglarski lopi odpočila. Prinesla sva vode
1181 VIII|               ter ga z desnico parkrat lopnil po nji, rekoč: ~"Boš izpustil
1182 VIII|              je obstala na mestu kakor Lotova žena. ~Spodaj pri Lovskem
1183 IX  |                kake beračije! Samo na ,Lotračnik' poglej: če spomladi vode
1184 IV  |               ve tudi, kako se polasti lovca zadovoljstvo, če je spravil
1185 III |            zavpila nad Danijelom: ~"Ne lovi samo štrukljev!" ~Pa hlapče
1186 IV  |              Prišel je ukaz: "Kobilice lôvi!" ~Človekoljubno je še dostavila: "
1187 II  |             smo kurili krese, kjer smo lovili rake-koščake ali tolkli
1188 IV  |               sanja v dolgi noči, kako lovim kobilice po travah ob slapih
1189 IV  |                 Kdor ve postrvi z roko loviti -- jaz sem strokovnjak v
1190 VII |                Smeje se je zaklicala: "Loviva se ,žiberdaj'!" ~Že je tičala
1191 IV  |        zavihtela svoj kamen ter zadela Lovrico zadaj v tarčico, da je lomil
1192 II  |                bila prelezla klance do Lovskega brda. Sedaj sta čepela v
1193 VIII|               Lotova žena. ~Spodaj pri Lovskem brdu, kjer se pot v dolino
1194 IX  |           kastorce. Gospod Levičnik na loškem gradu me je brez milosti
1195 VI  |                 Prej je bila Katra, po loški šoli pa Katinka. ~V gostilni
1196 V   |                v oknu, da se je videla luknja, ki je močno motila zlati
1197 X   |                nikjer. V Podpečnarjevi luknji, kjer so kamenje lomili,
1198 VI  |             počasi se je odpiralo. Pri luninem svitu se mi je prikazala.
1199 VII |             prst v divni svoji lepoti. Luže na Malem Blegošu so bile
1200 IV  |              Meta se še zmenila ni! ~Z macesna pa se je še vedno oglašal
1201 IV  |                jeseni in nekaj drobnih macesnov, ker je čista kakor kristal.
1202 II  |              pota se usede, prav čudno maha z ušesi in si mane z nožico
1203 VII |          okrepčala ž njo. ~Na sedlu je majhna ravnina, na kateri so takrat
1204 III |          Leščerbe so stale na štobrih, majhnih, lesenih stebričkih, od
1205 V   |                bila je zala kot roža v maju! ~Prav zelo sva morala pospešiti
1206 II  |                Ravno pod Blegošem tiči mala ta vasica sredi rodovitne
1207 III |               pri lojeni sveči ni bila malenkost. V gorenji hiši je vse dišalo
1208 X   |               Časi prihajajo, ko se za malenkosti ne bomo več ruvali. Eno
1209 X   |             posnemovalcev. Stvar pa ni malenkostna, stvar je potrebna, če naj
1210 X   |              kakih dva tisoč korakov z Malenskega vrha, že mi je prihajal
1211 VIII|             sem od Jelovega brda proti Malenskemu vrhu ter, kakor vselej,
1212 VIII|              kopljem novo njivo!" ~Pod Malenskim vrhom sva obstala na mestu,
1213 V   |              potrt sem hodil z Gore na Malenški vrh. ~Med potjo me je vprašala
1214 II  |           Špelica ni ostala. Ko jo pod Malenškim vrhom pripeljem do prvega
1215 X   |            napije, mi pa mu izpraznimo malho ! O, ne!" ~Oprtal je koš.
1216 VII |         Blegošu. ~Nato sva sedla v eno malih dolinic, katere so značilne
1217 VIII|          bukovo drevo. Živalce so se z malim telesom obešale po vejicah
1218 II  |               čudno maha z ušesi in si mane z nožico kuštravo glavo.
1219 VII |              kakor veverica in tudi ne manjše spretnosti od veverice,
1220 III |              bilo! In potlej smo šli v Mantovo." ~"Kaj je Mantova?" vpraša
1221 V   |               zasijalo, je bilo videti Marijo, kakor bi se kopala v samem
1222 X   |                Luca ni več živela, ali marsikatera beseda na svatbi je veljala
1223 I   |              sva čitala Prešerna in na marsikatero krasoto Prešernovih umotvorov
1224 VIII|           božja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah, na eni strani
1225 V   |              Na tem mestu je prodajala Maruša iz Selške doline svoj "mali
1226 V   |                roko ta ponosni izdelek Maruše iz Selške doline. ~Med cvetjem
1227 V   |          dolgim svojim telesom treščil Maruši iz Selške doline v bogato
1228 III |                grof Radeci" -- Jakopin maršalovega imena ni mogel drugače izgovoriti - "
1229 IV  |           skupaj krave pasla." ~Kaj to maslo in ta krava pomenita, mi
1230 Inc |               rumenim medom in surovim maslom. ~Pri človekoljubnem tem
1231 IV  |              sežemo po žlicah. ~Volóvi maslovnik -- nemogoča beseda! Pa se
1232 IV  |              vedelo govoriti o volovem maslovniku. Drugače smo jedli v prejšnjih
1233 IV  |                ter gonil svojo pesem o maslu in kravi. ~"Torej kam?"
1234 IV  |              je bila polila z "volóvim masovnikom", mi pa smo komaj čakali,
1235 I   |               in rediš se, kakor da je mast glavni namen tolstega tvojega
1236 VI  |             kot v sanjah hodila okrog. Mater Barbo sem parkrat zasačil,
1237 I   |       prijateljici, in vselej je njena materinska beseda razvedrila mojo dušo
1238 II  |             zdelo, da je le bil "stric Matic", ki prišiva svoje gnezdo
1239 X   |                je precèj sveta, da ima Matiče sedaj čedno domačijo, dal
1240 VII |          Gotovo še ne veste, da bo naš Matiček stopil v službo h Kalarju.
1241 X   |            svojo hčer Ano Skalarjevemu Matičku, ki je pri njem, kakor veste,
1242 V   |               na Gori. Zjutraj je bila maša in ob desetih tudi. Kdor
1243 X   |                jokala, plačevala je za maše in veliko je molila; Boštjan
1244 V   |              je nato stopil pred oltar mašnik v srebrnem plašču, ko se
1245 Inc |         brenčale okrog mene. ~"Kaj, da mé nismo iz ljubezni vzele
1246 VI  |          pametni ljudje pamet pod klop mečejo, ne vem, kaj bo potlej!" ~
1247 V   |             dobro zažebljanimi čevlji; méči pa sta tičali v sivih nogavicah,
1248 IV  |              visoko, da se je pokazala mečica, kakor iz belega kamna izklesana!
1249 Inc |                male krožnike z rumenim medom in surovim maslom. ~Pri
1250 X   |              njo pridelovati svilnate, mehke plasti, katere so se potem
1251 II  |             hodil proti Jelovemu brdu. Mehki spomini so me objemali in,
1252 VI  |                tresla. Dotaknil sem se mehkih prstov in napraviti sem
1253 VIII|           trudom pridelal v teh svojih melinah, kjer je vsako leto prekopal
1254 IX  |               mestu, zopet v mlinu, ki melje za mlinarja, za tistega
1255 VII |             poznalo, da je razočarana. Menila je, da sva že na vrhu, dočim
1256 III |               gube nabrane srajčnike! ~Menili smo se o letini, o živini
1257 VIII|               se je sramovala ter pred menoj skrila v gozd. ~Ko se je
1258 I   |         opozorila ona. Bila je čez vse mere idealna ženska: vsaj jaz
1259 II  |              bila materi Luci v toliki meri prisojena. ~"Tako je tudi
1260 V   |                 Na nogah, ki se včasih merijo z velikostjo čolna, pa se
1261 Inc |             Dokler so v stanu mesec za mesecem polagati stotake na mizo!
1262 X   |          Boštjan še vedno dvomil, "par mesecev se že dela na kmetih, potem
1263 IX  |                 kot se zakolje mrkač v mesnici! Zadnja beseda! Najina prva
1264 IV  |            polne hlačice ga je bilo in meso je kar viselo od njega.
1265 X   |         dandanes našega kmeta od naših mest! ~Tako, častite prijateljice,
1266 II  |             slabih gorskih potih! Vam, mestne gospe, kdo naj verjame,
1267 V   |              Jaz sem ostal zvest svoji mestni šegi: ~"Meta, ali greva?" ~
1268 VII |               bi padalo kamenje v dol. Mestoma je bila taka strmina, da
1269 V   |          prestopala, so završala okrog Mete spodnja krila, in kadar
1270 X   |             zadnje črtice izrezljan iz Metinega obraza. Vsi imamo veselje
1271 IV  |                spanja belega večernega metuljčka -- mi gorjanci bi rekli "
1272 V   |          cerkovniku. ~Na stopnicah pri mežnarju sta sedela Šimen in Luca.
1273 IV  |                jutro z nepopisno svojo milobo. Širno se je razprostiral
1274 V   |          posvaljkani klobuček je dobil milost v njenih očeh, in to radi
1275 IX  |                loškem gradu me je brez milosti obsodil na petdeset goldinarjev
1276 IV  |              misel prišlo, sem vprašal mimogrede: ~"Kaj pa Meta? Ali se snubači
1277 V   |              ošaben. Ta ošabnost ga ni minila, ko je že mašo bral in kaplanil
1278 IX  |             Mlačana k meni. Skoraj pet minut je tolkel z Mlačanovo roko
1279 V   |            vsaj pred cerkvijo nama daj mir!" ~Oni pa je razločno in
1280 IV  |             pike. Pri tem je Jera bila mirna, kakor kos lesa, ki je obstal
1281 X   |                 da so zakoni na kmetih mirnejši in zadovoljnejši. Oba zakonska
1282 IV  |               kos lesa, ki je obstal v mirni vodi, samo včasih je z repkom
1283 VIII|                brez jeze in z največjo mirnostjo odgovoril: ~"Če te Liza
1284 X   |            poličarji!" -- Tu je imel v mislih policaje. ~"In sedaj?" vprašam
1285 X   |           Poglej, kako zunaj čakajo in mislijo: kozavi se napije, mi pa
1286 VII |             bilo omlačeno; zatorej smo mislili na drugo, kar je preskrbeti
1287 II  |             zmagal v pravdi. ~Lahko si mislite, kako sovraštvo je nastalo
1288 III |               hišo in naenkrat je bila miza zasedena. Gospodinja je
1289 III |          smrdljivi bratec gospodari na mizah. Mlajši zarod pa nima več
1290 VI  |            brda v Ljubljano, pa bo kot miš v mleku, ki si pomagati
1291 IX  |             razpravljal z Danijelom in Mlačanom, mi je dostavila zbornica
1292 IX  |              sem: "In jaz naj delam na Mlačanovem?" ~"Da, prav tako sva mislila!
1293 X   |           žensko, ki bi bila zate? Pri Mlačanovih je trda, kar se dela tiče!" ~"
1294 IX  |                pod nos, kako krepak in mlad sem videti. Moj zdravnik --
1295 IX  |             vreden. Po izročitvi se je mladi oženil, ženil pa se je po
1296 V   |                trudijo, da postanejo v mladih letih prave grdobe. Morda
1297 I   |            enkrat razpne svoje mreže. ~Mlajša je živela še v hiši. Nekoliko
1298 III |             bratec gospodari na mizah. Mlajši zarod pa nima več pojma
1299 VIII|             letos dobra in čedno se je mlatila. Proti krompirju tudi ni
1300 VI  |             plev in prahu. Šest nas je mlatilo; ker Danijel pri šestih
1301 VI  |              pod streho. Pričela se je mlatva. Od jutra do večera je pikapokalo
1302 VI  |             Ljubljano, pa bo kot miš v mleku, ki si pomagati ne ve." ~
1303 IX  |                za tistega pa ne, ki je mlet prinesel! Vse sem pogrešal,
1304 VII |            večnega snega, ne neplodnih mlevov in ne divjih prepadov. Ali
1305 III |                rodil neznatni Divjakov mlin ob bistri Hotoveljščici!
1306 VIII|                pogorju. Iz karlovškega mlina mu je bil oče izgovoril
1307 IX  |             zopet v mlinu, ki melje za mlinarja, za tistega pa ne, ki je
1308 IX  |               sem bil v mestu, zopet v mlinu, ki melje za mlinarja, za
1309 IV  |            brigala! ~Ko sva dospela do Mlinš, naju je objelo mlado jutro
1310 IV  |             smo hoteli kositi otavo na Mlinšah. Hodeč proti temu travniku,
1311 VIII|             odkrila, tako da po njenem mnenju ne bi bil mogel priti na
1312 VII |               Jadransko morje. Bil sem mnogokrat na Blegošu, ali morja nisem
1313 V   |                 Gospod Jakob je pričel množici govoriti preprosto, naravno
1314 VI  |                ter blagoslovil klečečo množico. Bog sam je prišel v pozabljeno
1315 VII |                Morda kakor kralj David Moabičanko, da ga je grela v postelji?
1316 V   |          ljubljanske gimnazije. Bil je močan in na svojo moč ošaben.
1317 IV  |            tako globoko, da ji je voda močila zavihani rokavček. ~S ponosom
1318 V   |                oči. Z vso veliko svojo močjo - tačas sem bil prvi Ijubljanski
1319 VII |          pekočina itak ni bila posebno močna, tako da je deklica lahko
1320 Inc |                vaše tovarišice, kaj ve moderna ženska o tisti ljubezni,
1321 Inc |                tovarišic! Čas, recimo, moderni čas je tak, da je zakonska
1322 I   |          učitelja - učila se je nebroj modernih jezikov -- in tudi po klavirju
1323 V   |             vodo nosila, v zadrgnjenih modrcih pa plela žito in korenje! ~
1324 VIII|         govoriti, prav kakor bi se čul modri oče Boštjan: ~"Pa ti mora
1325 I   |             soncem in pod zvezdami! Ta modrost pa me ni potolažila, ker
1326 V   |      nasprotniki še krivcev vzeti niso mogli! Večje slave v pogorju doživeti
1327 IX  |                da je to rešitev, edino mogoča rešitev, in sramoval sem
1328 IV  |            izvira Karlovščica v precej mogočnem tolmunu. V nji se zrcalijo
1329 IV  |                sem bil v stari vaji; v mogočnih plasteh mi je padala trava
1330 III |             mogel zaspati pod njegovim mogočnim varstvom. ~Legel sem v posteljo
1331 IX  |               pretep na Gori strinja z mojimi stanovskimi dolžnostmi.
1332 Inc |          svojega vzela, ker sladkor in moko na debelo prodaja?" ~"In
1333 X   |                po vodi, dokler je ni z mokrim rokavom zopet izvlekel. ~"
1334 VII |            opazil, kako si je obrisala mokro lice. Pa sem vendar opazil. ~
1335 VI  |              pomenljivo pogledala. Ali molčalo je vse. Le oče Boštjan je,
1336 IX  |                je, da morata o kupčiji molčati medtem, če ne, imam pravico,
1337 VI  |            Meta čakala. Nekaj časa sva molče hodila, nato se je pa kar
1338 VI  |               lahko zanesem na njegovo molčljivost. ~Drugo jutro pri kosilu
1339 V   |              nekod iz obleke potegnila molek ter premikala med prsti
1340 II  |           groze sta skoraj okamenela. "Moli, Luca!" je zaječal Šimen.
1341 X   |            vzela življenje! ~Po dolgem molku si spregovorila ti, gospa
1342 III |               steni se je videla zlata monštranca z belo hostijo, a obdajalo
1343 III |                mene so se sukale zlate monštrance z belo hostijo in spremljali
1344 I   |             bilo pri nas. Svoji Ijudje morajo s sabo držati. Tudi Barba
1345 VII |        presaditi v gosposko zemljo, je moralo ostati brezuspešno delo,
1346 IX  |                 in dostavilo se je, da morata o kupčiji molčati medtem,
1347 Inc |                visoko ceno kupuje. Kaj morete ve za to? Žrtev ste dneva,
1348 X   |               starih mladiče v gnezdu. Mori nas predvsem skrb, da bi
1349 I   |              prijateljica. Kadar me je morila kaka skrb ali otožnost,
1350 II  |               hoteli napraviti v vasi! Morilci in ubijalci nismo imeli
1351 I   |                 da bi jo v tem pogledu morile kake skrbi. ~Gospa Helena
1352 VII |              mnogokrat na Blegošu, ali morja nisem nikdar ugledal. Danes
1353 X   |               da je otročaj na delu ne moti, in če pride v vas, se vleče
1354 VII |             neod-pustljiv greh, ko sem motil ravnotežje mlade duše. Kaj
1355 V   |             videla luknja, ki je močno motila zlati svit okrog sv. Device.
1356 VIII|                ocvrt bob in - če se ne motim -- še celo par klobas. Vse
1357 IV  |                  mi gorjanci bi rekli "motovilčka" -- ki je tičal pod zelenim
1358 X   |               terice rade privoščijo z moškimi, ki prihajajo mimo. Med
1359 X   |             Boga zahvali, da se ti hči moži! Skoraj si res tako neumen,
1360 VIII|                na vsak način na poleno možiti, je to njen prav! Tako je!" ~"
1361 X   |                kaj rade spregovorile o možitvi in ženitvi. Vsaka bi se
1362 X   |        Presečnik je Presečnik, a kadar možiš edino hčer, še vendar ne
1363 II  |           pograbile po otrocih in tudi možje so iz-ginjali. Zadnji je
1364 IV  |          pogorju je "ruska" to, kar je mravlja v ravnini. ~Brez strahu
1365 V   |            prišel k zavesti, me je kar mraz preletaval in sram me je
1366 II  |               dol"! ~Vsi ti spomini ti mrgole pred dušo, telesu pa je,
1367 IX  |                zaklati, kot se zakolje mrkač v mesnici! Zadnja beseda!
1368 VIII|                s silo pospravil zadnje mrvice. ~Ko je bil bob odpravljen,
1369 VII |              sva bila na Kalu nalovila mrzle studenčnice. "Da bova laže
1370 V   |            imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga,
1371 IV  |               koscih usule od drobnega mučenika. Nato je ropar z oskubenim
1372 X   |             jasno in dvomi me niso več mučili. ~Sedaj sem bil s tisočerimi
1373 VIII|             Malo še počakaj, se nič ne mudi." ~"Drugače zamudim, je
1374 V   |               vendar nisva še prav nič mudila. Zbrana je že bila velika
1375 VI  |              se mu je radi sobote domu mudilo. ~Šel sem iskat tega pisma. ~
1376 I   |                spoznaš." Barba, rojena Muhova iz Jarčjega sela, je bila
1377 VII |             očitki niso olajšali mojih muk. Ko je tako v ljubki mladosti
1378 X   |              napravila črta bolesti in muke. V hipu je brez zavesti
1379 V   |         premalo spoštujemo! Podobna si muli, ki ogarana in odrgnjena
1380 V   |               tega poda. Koželjevec iz Murave se je poskušal na klarinetu,
1381 VII |              na njih. Istotako ni bilo murk, katerih je ob priličnem
1382 VIII|              je spregovorila proseče, "ná, jej!" Nekaj sem se obotavljal,
1383 I   |           izpadejo in po členkih se ti nabere apno, da teče stroj le še
1384 IV  |            šumeče slapove, ki se zopet nabero v tolmune, dokler ni med
1385 V   |            sonce, so v stolpu še vedno nabijali, da je odmevalo od Blegoša
1386 VII |                 da ga moraš neprestano nabijati, ker bi ti drugače kosa
1387 I   |              bila je -- gospa Mica, ne nabiraj svojih ust! -- moja prijateljica.
1388 III |               Če se je v kaki gostilni nabirala nevihta, je gospodar najprej
1389 III |           vremenu kapalo ter se svetlo nabiralo na tlaku. Nad tem se tiste
1390 X   |                na vsakem licu se ji je nabrala rdeča lisa. ~"Ne jezi se,
1391 VIII|                bilo med tem časom celo nabralo v goste gube in pričela
1392 V   |               počez vlekla dva v zobce nabrana rumena trakova, da se je
1393 III |              kratke, na rokavih v gube nabrane srajčnike! ~Menili smo se
1394 VIII|              sem gledal v neštete gube nabrani obraz one, ki je sedaj že
1395 VIII|         bliskoma je imel v rokah dobro nabrušeno tolminsko nožičko. ~Ženske
1396 V   |             kupovalo; še celo Veharjev Nace iz Delnic ni imel kaj posla.
1397 V   |          plačati, štrukelj pa je ostal Nacetu. To sekanje je tisti dan
1398 VIII|            boljše kosilo in tudi nekaj nacvrla je bila. Še celó belo kavo
1399 V   |           kladi pa sta še bolj skrhano nadaljevali: ~"Tobaka ni b'lo, sta pila
1400 V   |              resignacija, tiha odpoved nadam, katere je trezni in razsodni
1401 I   |          staramo in življenje nam je v nadlego!" Po teh besedah nisem mogel
1402 X   |               gore, ne da bi jih mogel nadrobno pregledati. Ali Bog se ju
1403 IV  |              smo si svoj čas med seboj nagajali, če sta fantič in deklič,
1404 IV  |            hlapec Danijel in je pričel nagajati, kakor smo si svoj čas med
1405 V   |          hlačic, bingljajočih mi okrog nagih kolen. Vsi ti krasoti se
1406 VI  |             pogovarjali s fanti. Ti so naglašali, da sem prišel danes prvič
1407 X   |          zemlja! ~Kar pa se mene tiče, naglašam zopet in zopet, da zame
1408 II  |             let bil notri, se ga komaj nagleda." ~Zagledal se je v goro.
1409 X   |                ramo. Obrazek, ki se je nagnil od mojega lica, je bil brez
1410 IV  |                Ne grem!" ~K meni se je nagnila in šepnila: ~"Pa z mano
1411 V   |             moglo na svetu kaj lepšega nahajati. ~Ko je nato stopil pred
1412 VI  |              sem bil kar ginjen nad to naivno Ijubeznivostjo. ~Drugega
1413 IV  |               In kedaj se ti Stari vrh najbolj dopade? Ali ne tedaj, če
1414 V   |            priporočljivi. Bili smo pri najboljšem delu, kar zahrope za mano
1415 VI  |                ljudje, kar pota več ne najdeš! Sram me je! In če češ vedeti,
1416 IX  |            celo pri delu, ko sem koval najdolgo-časnejše tožbe. Njena podoba me je
1417 IX  |                mesnici! Zadnja beseda! Najina prva beseda je tudi zadnja,
1418 IV  |              nerazumljivo govoril. Pri najinem prihodu vzdigne glavo: ~"
1419 I   |           morda je še danes -- je bila najkrasnejša Ijubljanska gospa, a bila
1420 III |              otroka, pol device, torej najlepša stvaritev, s katero je osrečil
1421 II  |              obdajo otroška leta. Niti najmanjši pripetljaj ni pozabljen
1422 VII |             pokojni Erjavec, ki je bil najmehkejša, pa tudi najplemenitejša
1423 I   |                veri, da je spregovoril najmodrejšo besedo pod soncem in pod
1424 VII |               bil najmehkejša, pa tudi najplemenitejša slovenska duša, mi pa "živali"
1425 V   |               prikazen -- je bila zame najpomembnejša točka. Še bolj sem ga občudoval
1426 IX  |               da se bo pri tem razvnel najsrditejši boj, je bilo pričakovati.
1427 IV  |               strmega laza. To je bilo najtežje delo, s katerim smo si gorjanci
1428 V   |                je napravljen oltar pri največjih cerkvenih slavnostih. Nosila
1429 IV  |                 da je lomil roke ter z največjim tuljenjem zbežal k materi
1430 I   |            odneso v stran! Če se pa ob najzadnjem koncu vprašaš, je li tvoje
1431 III |              je polno naročje ravnokar naklanih trsk. Vrže jih pred ognjišče,
1432 V   |          manjšega brez cvetja pa Lizi. Nakupil sem potem še drugih slaščic.
1433 II  |           Poševčniku na Talenskem vrhu nakupili moke in drugih potrebščin.
1434 V   |              se v njo spravi, kar jima nakupim. Na tem mestu je prodajala
1435 X   |               dolžnosti. Ta pogodba pa nalaga po mestih možem zgolj le
1436 III |         najrajši v svojem lastnem grlu nalagal. Ta ljubezen torej ni bila
1437 V   |            tednu smo spravljali otavo. Nalagali smo jo na voziče, s katerimi
1438 VI  |               v vsaki vasici v pogorju naletiš na gospodarja, ki se rad
1439 IV  |            osemletni Kalarjev Lovrica. Nalito polne hlačice ga je bilo
1440 Inc |             roko prekladala posode ter nalivala kavo, da je silil prijeten
1441 VII |                katero sva bila na Kalu nalovila mrzle studenčnice. "Da bova
1442 IX  |           potem vale v dolino, kjer se nalože na vozove. ~"Če je pa trideset
1443 I   |                kakor da je mast glavni namen tolstega tvojega življenja!
1444 I   |           imelo kaj višjega pomena ali namena, ne moreš drugega odgovoriti
1445 IV  |              bi ne opazil, kar ni bilo namenjeno mojem pogledu. Vrgla je
1446 II  |             privlečejo črni oblaki, da namočijo polje, kadar je najmanj
1447 V   |                vina v kupo. Le malo je namočila ustne, po sem obrazu pa
1448 IV  |             posodo penastega, ravnokar namolzenega mleka. Porogljivo se je
1449 III |                Jelovem brdu, in spomin nanje je pomnožil harmonijo, katera
1450 IV  |    prijateljice, da me niti senca kake napačne misli ni preobdala pri tej
1451 Inc |                mož?" ~Prav ostro so me napadale, posebno gospa Dinca: "Da
1452 VI  |             sta Liza in Danijel živino napajala. Čul sem tale razgovor: ~
1453 X   |               premislil. Naša največja napaka je, da sklepamo zakone brez
1454 Inc |        spremeni," sem pripomnil, da bi napeljal govorico v drugo strugo. ~
1455 IX  |              če spomladi vode na njega napelješ, pa imaš sena, da se od
1456 IX  |           Mlačan, molči!" ~Butarnikov! Napenjal sem možgane, kaj so pravzaprav
1457 X   |           čakajo in mislijo: kozavi se napije, mi pa mu izpraznimo malho !
1458 II  |               Karla -- "mi je vse lepo napisal in v posebnem listu je prosil
1459 V   |     sramežljivo: ~"Kaj če biti, kar je napisano na srcu?" ~Čmerno sem odgovoril: ~"
1460 V   |              in tam smo se smejali nad napisi, ki niso bili ravno okusni
1461 V   |                 srce" z Gore; listek z napisom pa je bila Meta prav skrbno
1462 IV  |              je zrl predse. ~"Morda mi napišeš pismo za sodnijo, da bi
1463 III |              pri odprtem oknu -- mi je napolnil pljuča kakor voljno in rahlo
1464 II  |             pridal vrečico, katero smo napolnili in katero je potem ves srečen
1465 IX  |     amerikanskih tolarjev prinesem, da napolnim z njimi gnojni koš. Takrat
1466 VI  |                največja skleda je bila napolnjena ž njo. Imenitna ta jed --
1467 X   |             ker bi potem lahko izgubil napolnjeni košek, na katerega je že
1468 I   |             našo hišo?" me je vprašala naposled z nekako resnostjo. ~"Šest
1469 IX  |                  sva si dejala -- nama napravi samo za štempeljne; če pa
1470 V   |                tilnikom, da se je ondi napravljala ljubka jamica, pripeta pa
1471 X   |               jami ni vnelo. Ženske so napravljale ropot s trlico in jezikom,
1472 VII |             spominjam, da so po bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri
1473 II  |               svojim glasom. Vse to je napravljalo vtis smešnosti, ali ravno
1474 V   |              je bila napravila, kot je napravljen oltar pri največjih cerkvenih
1475 III |           kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo,
1476 IV  |        zelenega Blegoša. Pajki so bili napredli po travi svoje mreže, na
1477 IX  |            deležev, katere mu je stari naprtal, jaz pa --" -- tu je nekoliko
1478 VI  |             nas na kmetih gospoduje pa narava, ki je resnična mati resnične
1479 IV  |              otrokom sem postal otrok, naravi sem slonel v naročju, z
1480 II  |                slemenu Mladega vrha. Z naravo smo skupaj zrastli in eno
1481 X   |              okrog ust, katera so tudi narazen silila, se ji je napravila
1482 V   |                še temen suknjič, zadaj narejen "na ploh". Ni mi treba še
1483 VI  |                iz srca! Pri vas je vse narejeno, pri nas na kmetih gospoduje
1484 Inc |               hotela brez dela ostati: narezala je belega kruha ter ga simetrično
1485 VIII|              večer gospodarju prinesel naročeno nožičko, po katero je bil "
1486 VIII|              nožičke, če je dobil kako naročilo. Bil je velik čudak, ali
1487 III |                nazaj in nosil je polno naročje ravnokar naklanih trsk.
1488 X   |          zemlja se nam ne sme vzeti in narod slovenski mora stati kot
1489 VI  |                Presečnikovega skednja. Nasad za nasadom smo omlatili,
1490 VI  |       Presečnikovega skednja. Nasad za nasadom smo omlatili, omlačene snope
1491 IX  |                na ves svet in predvsem nase, zaljubljenega starca! ~
1492 III |                  Že zjutraj sem ti jih nasekal. Saj zmerom mislim nate,
1493 III |            domačega, ker ni bilo v vsi naselbini ničesar, kar bi bilo ustvarjalo
1494 V   |               rešil sv. Jurij s svojim naskokom. Legenda sv. Jurija se je
1495 X   |            lazil okrog hleva Danijelov naslednik. Ni me poznal, zatorej se
1496 X   |           Nisem se mogel več vzdržati, naslonil sem se k njej ter ji šepnil
1497 V   |          Pričetkom se ni hotela k meni nasloniti, ali kmalu se je vdala in
1498 X   |            Gospa Marica se je ironično nasmehnila: ~"To se trdi, dokazov pa
1499 IV  |            udih in nisem se kmalu zbal nasprotnika. ~Kosa pa mi v prvih trenutkih
1500 V   |           nastopil tako junaško, da mu nasprotniki še krivcev vzeti niso mogli!
1501 V   |             nič se mi ni čudno videlo, nasprotno, zdelo se mi je edino pametno,