Part

1502 II  |             mislite, kako sovraštvo je nastalo med Kalarjem in Skalarjem.
1503 V   |             pri cerkveni slavnosti ter nastopil tako junaško, da mu nasprotniki
1504 VII |            dekle trdovratno trdilo, da natančno razločuje modro morje. ~
1505 V   |               stari šegi k mizi ter ji natočil vina v kupo. Le malo je
1506 X   |               z malo prijaznim obrazom natrese moke v vrečico, te začne
1507 VI  |              mestu, kar se je bilo tam natrosilo, je posegla s svojo žlico
1508 X   |                med vami!" ~"Se boš pač naveličal!" ~"Ne bom se! Kupil sem
1509 VII |              našteti vse bele očake in navesti njihova imena. Odprl se
1510 IV  |              kar viselo od njega. Prvi navihanec je bil med vaškimi otročaji.
1511 I   |              imenovati more, delaš kot navit avtomat! Misliš malo, ješ
1512 IV  |               Pobegnila je po senožeti navpik. Pri vaški poti na tratini
1513 II  |            sekira sta pala po skalovju navzdol in, kakor je Bog v nebesih:
1514 VII |           odpočitku sva polagoma lezla navzgor, in sicer po stezah, katerih
1515 X   |                zopet oglasil Boštjan: "Nazadnje pa še kako žensko iz mesta
1516 X   |             kot v časih, ko bi se bilo našemu kmetu čudno, skoraj sramotno
1517 X   |               dandanes našega kmeta od naših mest! ~Tako, častite prijateljice,
1518 I   |           gospod doktor, že zahajate v našo hišo?" me je vprašala naposled
1519 VII |               do Ojstrice sem ji moral našteti vse bele očake in navesti
1520 V   |              sebe imela. Veroval sem v nebesa in mislil sem, da sem tisti
1521 II  |             navzdol in, kakor je Bog v nebesih: jaz se ga z roko nisem
1522 III |       Prešinila me je misel: ta obraz, nebeški Rafael, se je moral nekdaj
1523 VII |        prevzeli vtisi lepega razgleda. Nebo sicer ni bilo prav jasno
1524 I   |              do učitelja - učila se je nebroj modernih jezikov -- in tudi
1525 V   |               je manj ginljiva in zame nečastna. ~Gorska cerkev je bila
1526 VI  |               bo potlej!" ~Ker je bila nedelja, nismo imeli dela. Sredi
1527 VIII|               ki se navadno nosi le ob nedeljah in praznikih. Včasih je
1528 II  |              tisto noč. Tak pogreb, in nedolžen otrok, ki nikomur nič hudega
1529 VI  |                Pri tem ni treba na kaj nedovoljenega misliti. Ali v pozni noči,
1530 VI  |              Lizi pa ni hotel izginiti nekak skrivnosten smeh z obraza,
1531 VI  |                ko je vse tiho, ko tiči nekaka čarobna tajnost v krajini
1532 III |                ni spotikal; bila je to nekdanja navada, tako da je kapalo
1533 V   |                    Kje pa so bili moji nekdanji občutki? ~Sv. Jurij se mi
1534 II  |               je govorilo, da sta se v nekem robovju na Blegošu srečala,
1535 VI  |          zanima, zatorej je ponovila z nekim pomembnim naglasom: "Večjo
1536 V   |               gorenje hiše, kjer se je nekje -- kamric in čumnat je bilo
1537 V   |             pozabljeno." Luca pa je od nekod iz obleke potegnila molek
1538 VII |               bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki
1539 IV  |           žlicah. ~Volóvi maslovnik -- nemogoča beseda! Pa se je vendar
1540 III |          vojski, ponosen tudi na svojo nemščino, kakor si jo je bil prilomil
1541 VII |               kjer se nauči kuhanja in nemške govorice. Kakor vidite,
1542 III |              dobro pa je le, če človek nemško govori!" ~Ker je bilo mleko
1543 IV  |        kobilico mimo, je že izginila v nenasitnem želodcu. ~Šestnajst po vrsti
1544 VII |              se mi je, da sem zagrešil neod-pustljiv greh, ko sem motil ravnotežje
1545 III |         pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta. ~Tak kralj
1546 VIII|                 ki se dajo le težko in neokorno gibati, je vendar s čudovito
1547 VII |                podobno, kar je vrhunec neokusnosti in kar, častite dame, pametnega
1548 II  |                jih vikali; če si vikal neoženjenega, štel ti je to v zlo. Žalibog
1549 VII |                pozna večnega snega, ne neplodnih mlevov in ne divjih prepadov.
1550 VII |          paziti, sem se je dotaknil na nepoklicanem mestu in morda še prehudo.
1551 III |              bil svojemu koprolu nekaj nepokorščine izkazal. Po ulicah smo se
1552 IV  |                je objelo mlado jutro z nepopisno svojo milobo. Širno se je
1553 VII |                zavedal - ponesrečen in neporabljiv. Planinsko to rožo presaditi
1554 VII |               zelo strmi poti, ki vodi neposredno do Kala. Sonce je še visoko
1555 V   |             gredici, o katerih bi bila nepotrebna vsaka daljša pripomba. Kadar
1556 IV  |           Okrog te trikotne glavice je neprenehoma strigel s črnim svojim jezičkom,
1557 Inc |             gozdove na gori!" ~V svoji neprevidnosti dal sem besedo tej svoji
1558 X   |            Barba. Do sedaj je molčala, nerada molčala, in prežala je na
1559 IV  |                njim. Nekaj je grčal in nerazumljivo govoril. Pri najinem prihodu
1560 IX  |              je moral zadnje čase jako neredno živeti in nespametno pijančevati. ~
1561 V   |           prevlečena. Vrhu tega je bil nerodni cerkovnik ubil rumeno šipo
1562 X   |              sicer naravnost v vodo. Z nervozno hitrico jo je lovil po vodi,
1563 VI  |               pa že, dobro! Vsako leto nese oče v hranilnico in vsak
1564 IV  |              bi potem človek tisto sam nesel v Loko, kjer bi ga zaprli
1565 I   |              pričenjalo telo že nekako nesimetrično zaokrožati, zgoraj ob sencih
1566 VI  |              je priča, da največkrat v neslanih frazah, ki ne prihajajo
1567 VI  |               bo velik čudež, če me ne neso v vodo. Danijel jim je odsvetoval,
1568 III |             kar bi bilo ustvarjalo kaj nesoglasja. Vse se je strinjalo in
1569 IV  |               Ali sedaj vidiš, kako si nespametna?" ~Takrat sva se spustila
1570 II  |           čepela v resju, podobna kupu nesreče, in meni sta se videla kakor
1571 VII |                pa bode nesrečna ona in nesrečen postanem tudi jaz, ker se
1572 VII |             zdrami njeno srce, pa bode nesrečna ona in nesrečen postanem
1573 I   |                 Čutil sem se v resnici nesrečnega. Gospe Heleni pa se je razširil
1574 X   |               moži! Skoraj si res tako neumen, da bi takega zeta od hiše
1575 X   |           sedaj nisi iz glave izbil te neumnosti? Počasi je vprašal: ~"Kje
1576 VII |              okrog Blegoša mi je tičal neusmiljeni ta načrt v glavi in le na
1577 IV  |                tako pehala za ribo, je nevede dvignila desno svojo nožico.
1578 I   |                v nadi, da se mu s tako nevesto razcvete bujna zakonska
1579 Inc |         ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako
1580 X   |           verjameš!" ~"Ali moraš takoj nevljuden postati?" je posegla vmes
1581 VII |             Tisti dan hočem plesati!" ~Nevoljno je viknila: "Nič!" Ta "nič"
1582 VII |            katerih je mnogo, pa so vse nezanesljive. Nekaj časa pripravno hodiš,
1583 X   |                Mica. Nato pa je nekako nezaupljivo vprašala: "Bi jo bil res
1584 III |               Glas te zenske mi ni bil neznan in vedel sem tudi, komu
1585 III |              je Poljanski dolini rodil neznatni Divjakov mlin ob bistri
1586 VIII|              srca. Takrat sem gledal v neštete gube nabrani obraz one,
1587 V   |                vrat pa je cvetel izmed nežnih belih špic kakor "ženinček",
1588 X   |                vedno v tisti cvetlični nežnosti, katera pri ženski tako
1589 VII |     pomandranega, nekaj takega, kar ni ničemur podobno, kar je vrhunec
1590 II  |             glava je brez odloga kakor nihalo premikala se od leve na
1591 I   |               na njivi, za katerega se nihče ne briga! Čisto tako kot
1592 III |         veselila. Pri tem se ni predla nikaka pretirana govorica, kaj
1593 I   |            nima za vas, častite gospe, nikakega pomena -- sem vzel v roko
1594 I   |              Nekaj let že nisem poznal nikakih skrbi, kakor so me svoj
1595 IX  |             svojem delu, ki tako rekoč nikako delo ni: kakor bi sejal
1596 III |                Nad tem se tiste dni še nikdo ni spotikal; bila je to
1597 VI  |                ostala pri slabi volji. Nikogar ni pogledala in z nikomer
1598 VI  |              Nikogar ni pogledala in z nikomer ni spregovorila. Samo če
1599 VI  |           kakor jih odpira krokodil ob Nilu; Lizi pa ni hotel izginiti
1600 IX  |             Naravnost govori! Dohtarji nimajo časa, da bi ga rezali, kakor
1601 X   |       zadovoljna, če jo vzameš, Janez, nimava prav nič proti temu, prav
1602 VII |              jerebic ter se spustila v nižino, da se je videlo, kakor
1603 IV  |               jesti." ~Peljala me je k nižjemu tolmunu, ki je bil bolj
1604 III |               strahu mogel zaspati pod njegovim mogočnim varstvom. ~Legel
1605 VIII|             vse to odkrila, tako da po njenem mnenju ne bi bil mogel priti
1606 VII |              vse bele očake in navesti njihova imena. Odprl se je svet,
1607 VI  |                se trosi gnoj s kupa na njivici. ~Z veliko slastjo smo otepali
1608 II  |               ležal ravno nad omenjeno njivico. Kalar, ki je bil z vso
1609 II  |           drobni živalci "šmarnica" -- nobeden ni mogel skriti zakonske
1610 II  |               Lemoj, šestnajst let! In noben dan nisem videl ne Koprivnika
1611 Inc |           razpečava sukno in platno?" ~Nobena ni hotela odnehati od čebljanja
1612 X   |               sem pa tudi, da bi mi za nobeno ceno ne hotela pokazati,
1613 VIII|              katerega je bila prišla v nočeh, ko ni mogla spati: samo
1614 II  |               ter me kimaje gledala od nog do glave. Nato je vprašala: ~"
1615 V   |             méči pa sta tičali v sivih nogavicah, ki so segale do kratkih
1616 VIII|            fižol je bil poln, kakor bi norel. Vse to je res in fruge
1617 IX  |                srečal, mi je silil pod nos, kako krepak in mlad sem
1618 VIII|             lepoto pokrajine. Meta je, noseč mojo ruto, korakala tik
1619 I   |           deklič nosil glavo, kakor jo nosijo ponosne in Iepe ženske v
1620 II  |                ni dobil svojih hlačic. Nosili smo dolge, do peta segajoče
1621 III |             ženske vse enake, in najsi nosite svilene, s čipkami obrobljene
1622 III |                prihaja iz perila. Tudi nov predpasnik si je bila pripasala. ~
1623 X   |              bi se bil prve dni meseca novembra lan sušil pri tarnici. Torej
1624 II  |      rake-koščake ali tolkli kozo "pod novim cesarjem gor in dol"! ~Vsi
1625 IV  |                 V roki je tiščal odprt nož in v zemljo suval ž njim.
1626 VIII|               je hodil na Tolminsko po nože in nožičke, če je dobil
1627 VIII|            takoj kri podplula in da je nožička zarožljala po deskah. Nato
1628 VIII|                na Tolminsko po nože in nožičke, če je dobil kako naročilo.
1629 VIII|                ni samo radi tolminskih nožičkov, prihajal je tudi radi Lize.
1630 I   |           drevoreda, na katerega se je nudil lep pogled iz okusnega stanovanja.
1631 I   |                Za svojo osebo sem malo občeval z gospico Elviro, ker tedaj
1632 V   |   najpomembnejša točka. Še bolj sem ga občudoval kot devico, ki je tičala
1633 V   |               žarelo nasproti največje občudovanje in vsa srečna je vzdihnila: ~"
1634 X   |       spominjam tistega trenutka, imam občutek, da ni resnica, da je zgolj
1635 VII |             objemali moji pogledi, sem občutil prav živo, da bi bilo skoraj
1636 II  |               del narave in nehote smo občutili, da pripadamo k zemlji,
1637 V   |               pa so bili moji nekdanji občutki? ~Sv. Jurij se mi je videl,
1638 I   |           Izginila je in me prepustila občutkom, ki so se kar usuli name.
1639 VII |             debla, če drugega ne, prav občutno opraskajo. Ko je ležala
1640 IV  |             bolj plitev in katerega so obdajale votle skaline, pod katerimi
1641 II  |             rojstno krajino, me v hipu obdajo otroška leta. Niti najmanjši
1642 V   |             stopila s trona, ki je bil obdan z rumenimi sončnimi žarki. ~
1643 V   |           Klepač iz Četene ravni pa je obdelaval harmoniko. K tej ne posebno
1644 VI  |         omlačene snope pa z otepalniki obdelovali, da se je kadilo plev in
1645 X   |                je rečeno: ,Sem kupil', obdelovanje je pa kaj drugega!" ~Ponosno
1646 IX  |              Jelovo brdo, se oženim pa obdelujem zemljo, svojo lastno zemljo,
1647 VII |            travi in Meta je vse skupaj obdržala za spomin na tisti dan,
1648 VIII|              kot glista pod podplatom! Obdrži torej svoj ,če ne' zase.
1649 IV  |                pomoč, tako da je imela obe v vodi in pod skalo. Pri
1650 IV  |              je drugod v miru napravil obed. ~"Je ga!" je vzkliknila
1651 VII |          počivalo na zeleni trati; ali obenem sem si predstavljal, kako
1652 VIII|          Živalce so se z malim telesom obešale po vejicah in kljuvale z
1653 VI  |                v največji popolnosti! ~Obhajali so Luco. Oslabela je bila
1654 VI  |          zavila v skrivnostno tišino. ~Obhajilo gre! Iz vsake veže so suli
1655 I   |           imela velikega premoženja, v obilju pa sta imela, kar sta za
1656 X   |                s trlico in jezikom, so obirale, vmes pa kaj rade spregovorile
1657 III |              imelo in, če si sorodnika obiskal, si vedel, da si prišel
1658 III |                vnelo od veselja, da ga obišče sorodnik. Takrat je pri
1659 X   |              nekaj desk pribil. Tam me obišci, če te je volja! Za zimo
1660 IV  |              dospela do Mlinš, naju je objelo mlado jutro z nepopisno
1661 IX  |               Na Poklonu si jo pol ure objemal, da je Meta potem domu hodila,
1662 VIII|             ali oči so ji bile odločno objokane. ~"Meta," sem spregovoril, "
1663 V   |             bilo tam gori vse polno -- oblačila. ~Kar se tiče moje osebe,
1664 III |           ženstvo tako karakteristično oblačilo je zagazilo v pozabo - kateremu
1665 VII |                jasno in sapa je podila oblake nad vrhom, da so kakor ovce
1666 VI  |              tu in tam pogledala izmed oblakov. Kadar se je to zgodilo,
1667 VII |            obilo največkrat prav slabo oblečenih kmečkih dovtipov. Grabljenje
1668 VI  |              ki se pehajo v prepotenih oblekah, o ljubezni govoričijo!
1669 V   |                se je bil ta spaček sam oblekel in napravil. ~Takrat v kmečkih
1670 IV  |               delal, ko sem že tičal v obleki. Moje telo je bilo okrepčano,
1671 I   |                beli predpasnik je lepe oblike mladega telesa še bolj povzdigoval. ~
1672 VI  |          večnih višin! V veličastnejši obliki se ti pač ne more odkriti
1673 I   |             bliskoma sem stal z znojem oblit na ulici. Tam pa sem padel
1674 X   |            Gabrški gori mi je že nekaj obljubila. Haha!" ~Morda bi rade kaj
1675 VII |            najrajši s sabo vzeli težko obloženega velbloda! ~Pri tej priliki
1676 II  |              križ ž Njim! ~Ljudstvo je obmolknilo. Že je nekaj količev odletelo
1677 VII |                svojih let in da sem se obnašal kakor smešni starec, ki
1678 VI  |              steni pri hlevu. S svojim obnašanjem mi je hotel Danijel razodeti,
1679 III |                mogočno kuhinjo, visoko obokano. Kadar je visoki ta obok
1680 VIII|                 ná, jej!" Nekaj sem se obotavljal, nakar je znova zaprosila: "
1681 VI  |               name huda." ~Nekaj se je obotavljala: "Saj sam veš, da nisem." ~"
1682 V   |                da mi je čepel na glavi obrabljen in zasvaljkan klobuček,
1683 II  |             bel rob na bregu, katerega obrača Blegoš proti Jelovemu brdu. ~"
1684 V   |           plesali, je takoj, ko je bil obral nekaj suhega mesa, odšel. ~
1685 VII |                Te so bile sicer že vse obrane, ker jih zobljejo ptice
1686 X   |            Zadnje so sekljale, prve pa obrekovale: izpod trlice se je drobil
1687 Inc |            morem za to, da je tako!" ~"Obrekovalec! Hudobnež!" ~Posadil sem
1688 IX  |              trudom izsesal vsako leto obresti iz zemlje, katere je moral
1689 VII |               bi ne opazil, kako si je obrisala mokro lice. Pa sem vendar
1690 IX  |                se le težko privadil na obrite in umite, posebno težko
1691 VIII|              Ne dajaj takega otroku!" ~Obrne se k Lizi: ~"Čakaj, Liza,
1692 V   |               jo je tisti dan prebila. Obrnem se ter vprašam srepo, komu
1693 VII |             obrazom je bila proti meni obrnjena in mirno je sopla. Spanje
1694 III |              nosite svilene, s čipkami obrobljene dolge srajce ali pa kratke,
1695 II  |              prekrižala pot; vselej je obsedela in si brisala gobček. In
1696 VII |             smo še nekaj časa pri mizi obsedeli. Povedal sem, da grem zjutraj
1697 IX  |                rokama, saj vendar nisi obseden! ~Poglej vendar, koliko
1698 IX  |          skrčila do svojega dopustnega obsega. Potem je še zakričal: "
1699 VII |             delo me je obsekalo, kakor obseka tesar svoj tram v smrekovem
1700 VII |             Jelovem brdu in delo me je obsekalo, kakor obseka tesar svoj
1701 VII |               pa s krivačem klestil in obsekaval uspešneje od Danijela, ki
1702 IV  |               v senci, a tulmun sam so obsevali sončni žarki. Na suhi veji
1703 IX  |               gradu me je brez milosti obsodil na petdeset goldinarjev
1704 II  |               Vprašam: "Kako, da so te obsodili?" ~"Njegov brat je pričal.
1705 II  |                Skalar za vse življenje obsojen v Gradiško. ~Pri teh spominih
1706 VIII|           časih so ljudje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi
1707 VIII|            streljal nanjo ter jo težko obstrelil. "Jezus, kdo pa govori o
1708 VII |               Z očitkom za očitkom sem obteževal svojo trpečo dušo. Tudi
1709 VII |             zatorej ni bila prav urna. Obtičala mi je v rokah. Ker pa v
1710 VIII|           korakala tik mene kot kupček obupa. Kar pogledati si ni upala
1711 X   |            vpila za mano: "Le nikar ne obupaj, Janez, boš precèj priženil!
1712 IX  |                zavezo, kadar je butara obvezana z butarnikom. Take butare
1713 IX  |          butaro, katero s tanko vrvico obvežejo. Na obeh koncih te vrvi
1714 Inc |            bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje
1715 Inc |            okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju
1716 VIII|              nabirale debele kaplje po obširnem obrazu. ~"Hej, zdaj pa greš,"
1717 VIII|               bruhnil! Ti žival ti!" Z obširno svojo roko ga je brez težave
1718 VII |              ji moral našteti vse bele očake in navesti njihova imena.
1719 VII |                je zasvetilo iz njenega očesa, ali vzlic temu je dejala: ~"
1720 IV  |              repkom pomahala in bistri očesci sta se ji svetili kot iskri. ~
1721 X   |          veliko dobrega naučila." ~"Si očeta že vprašala?" ~"Ne še, mislila
1722 X   |               res vse snesti? Vi imate očete doma, ki vas lahko rede,
1723 IV  |                Hotel sem ji dati nekaj očetovskega pouka: ~"Kaj pa vendar počenjaš?
1724 V   |            Nato sem se vsakega posebej očevljal, da ju je zaneslo po bregu,
1725 VIII|          ravnati, če nisi hotel dobiti očitanja, da se ne znaš spodobno
1726 VII |            vsaj sam sebi potem ničesar očitati ne bodem imel!  Ko sem zopet
1727 VII |               se je kopala. Ali vsi ti očitki niso olajšali mojih muk.
1728 X   |                je spoznala. Z velikimi očmi je gledala proti meni, a
1729 VI  |              znova natrosila, da so se ocvirki kar gnetli. ~To je parkrat
1730 VI  |         gospodinja celo ponev masti in ocvirkov. Iz te jame se je zabela
1731 VIII|            bili zaviti orehi, češplje, ocvrt bob in - če se ne motim --
1732 X   |                preveč pod mizo lazili. Odcedno jih je pretepaval ter kričal: "
1733 Inc |                se od nje nikdar več ne oddahneš, ki jo pa vendar hočeš imeti,
1734 VII |                delo! ~Meta se ni mogla oddahniti, tako so jo bili prevzeli
1735 VIII|           rastejo Kristusove srajčke." Oddaljila se je po tratini, trgala
1736 V   |              na slami in pod raztrgano odejo ter ješ, kar možu in otroku
1737 IV  |            oskubenim trupelcem suhotno odfrčal, da si je drugod v miru
1738 VII |         človeka z največjo silo od vas odganja! V taki smešnosti naj bi
1739 IX  |              čemu?" ~Danijel se ni dal odgnati: "Mlačan in jaz sva tega
1740 I   |           vdana, vzor prave in poštene odgoje. ~"Kaj želiš, mama?" To,
1741 I   |              se ume, da je bila vzorno odgojena, in lepota na njej se je
1742 Inc |           gospa Dinca so z enim glasom odgovorile, da hočejo poslušati. ~
1743 X   |                   Oprtal je koš. Ko je odhajal, ga še vprašam: ~"Kje pa
1744 VI  |                se je urno zasukala ter odhitela s poličem po vina. Ko je
1745 VIII|                so bile prišle, s šumom odhitele. Meti se je bilo med tem
1746 VII |             več nisem mogel odlašati z odhodom. Hotel pa sem kot zavzet
1747 I   |             stopinje za teboj in da ne odide svoji zakonski usodi. Ker
1748 VII |           morda zavedala, da v kratkem odidem. ~Videlo se je, da ji je
1749 VIII|            želja je bila, da bi mu Bog odkazal ženico, ki bi malo jedla --
1750 VI  |                da sem postrgal na meni odkazanem mestu, kar se je bilo tam
1751 II  |              sredi vasi. Onadva pa sta odkorakala proti svoji podrti koči,
1752 VII |                Mali Blegoš, se nama je odkril Porezen v svoji dolgočasnosti
1753 IX  |              zardel sem, ko se je tako odkrilo, o čemer sem menil, da je
1754 VI  |               obliki se ti pač ne more odkriti demokratična misel v največji
1755 X   |               kar se dela tiče!" ~"Kar odkrito ti povem, Boštjan: oženim
1756 VI  |             tedaj pristopen, ko sem se odkupil s precejšnjim zneskom. Nekaj
1757 III |         Danijelom, ki jo je urnih peta odkuril iz veže.- ~Vstopivši v hišo,
1758 IV  |              Lovrica je poskušal hitro odkuriti, ali bilo je že prepozno.
1759 III |          štobre vzela! ~Barba je nekaj odlašala. Ko je prinesla štober in
1760 VIII|              pridem v Ljubljano, če še odlašam?" ~"Pa v Loki manj časa
1761 VII |           pisma in nič več nisem mogel odlašati z odhodom. Hotel pa sem
1762 IV  |             smo moški na svetu!" ~Prav odleglo mi je pri teh besedah, kakor
1763 VIII|               mu z nogo pomagal, da je odletel na klop pod sklednik; tam
1764 II  |        obmolknilo. Že je nekaj količev odletelo v stran. Matere so pograbile
1765 X   |               misliti takrat, kadar se odločimo za poklic, in predvsem tedaj,
1766 V   |               Liza pa se je temu z vso odločnostjo ustavljala. Do Gore je hlapčič
1767 V   |              sem se moral preobleči in odložiti hribolazniško svojo slavo.
1768 VI  |                vse. Le oče Boštjan je, odloživši žlico, hladno spregovoril: "
1769 III |          Pogledal sem jo, ali takoj je odmaknila oči ter jih dvignila proti
1770 V   |               še vedno nabijali, da je odmevalo od Blegoša in Mladega vrha.
1771 X   |              svatov. Koledoval je brez odmora, a vse je šlo v koš; tam
1772 VI  |                in v velikih vrečah smo odnašali žito v gorenjo hišo, v kateri
1773 I   |                 Potem pa tu in tam kaj odneha, oči ti pokvari kratkovidnost,
1774 IX  |               mogel pregovoriti, da bi odnehal od nje! Devet tavžent in
1775 Inc |             platno?" ~Nobena ni hotela odnehati od čebljanja in iz oči jim
1776 VII |          prekratko in kosir tudi vedno odnehava, da ga moraš neprestano
1777 VIII|             pobrala svoje reči ter jih odnesla v vežo. Če tepe mož svojo
1778 I   |                 in kakor staro šaro te odneso v stran! Če se pa ob najzadnjem
1779 VIII|                in kaj bo iz tega? Cvet odpade in prav nič ne bo iz tega.
1780 II  |             sadje cvetelo. Naložila in odpeljala sem jo ponoči. Nekaj jablanovih
1781 II  |              sem vekala, ko so mi moža odpeljali. Sosedje me niso pogledali
1782 VI  |            odpiral čeljusti, kakor jih odpira krokodil ob Nilu; Lizi pa
1783 VI  |             tajen. Danijel je še vedno odpiral čeljusti, kakor jih odpira
1784 VI  |            pokličem. Prav počasi se je odpiralo. Pri luninem svitu se mi
1785 VII |              sva sedla in počivala. Po odpočitku sva polagoma lezla navzgor,
1786 V   |        odmevala tiha resignacija, tiha odpoved nadam, katere je trezni
1787 VII |              vendar nisem hotel docela odpovedati, sem sklenil, da bo najbolje,
1788 V   |           dolga' zvoni, midva pa se še odpravila nisva." ~"Dosti je še časa,"
1789 IV  |            pomnožili, so tudi gnojarje odpravili. ~Danes smo hoteli kositi
1790 VII |               leto! ~Čas je bil, da se odpraviva. Sedaj sva hodila po krajši,
1791 VII |              pa usmiljenja! - ~Luca se odpravlja: "Vranja gora se sama ne
1792 V   |         Presečnikovo hišo, kakor bi se odpravljal na Begunjščico ali na Kredarico.
1793 VIII|          zadnje mrvice. ~Ko je bil bob odpravljen, zopet ni vedela, kaj naj
1794 X   |              krvi. Oči so se ji široko odprle, in okrog ust, katera so
1795 IX  |                svoji kovačnici. Kar se odpro vrata, vstopi pa moj znanec
1796 IV  |                Kalar. V roki je tiščal odprt nož in v zemljo suval ž
1797 V   |                reči, vidim, da je bila odprta njena skrinja. V predalu
1798 III |                ta zrak -- spal sem pri odprtem oknu -- mi je napolnil pljuča
1799 VII |                 Tržačanu" sploh nikdar odpustiti ni mogel. Niti Stritar niti
1800 V   |              je še časa," se je kratko odrezala, "pol ure, pa bomo gori." ~
1801 V   |         Podobna si muli, ki ogarana in odrgnjena vozari po andaluškem skalovju!
1802 I   |               Sedaj, ko se otava kosi, odrini v kako pogorje! Lazi po
1803 V   |              Presečnikovih sta najprej odrinila oče in mati s postavnostjo,
1804 II  |           domov vračala. ~Pa smo jo le odrinili proti Jelovemu brdu, kjer
1805 IV  |                koso v travo, da je kar odskočila. ~"Boš kosišče zlomil!"
1806 VI  |                vidite, me je poskušala odsloviti. Pričnem zatorej tudi zdihovati: ~"
1807 VI  |               dolgo več prenašati moje odsotnosti. Pri vstopu je Katinka prav
1808 V   |               je bila Meta prav skrbno odstranila. ~O moji starosti potemtakem
1809 VI  |            neso v vodo. Danijel jim je odsvetoval, češ da sem si na Gori čisto
1810 VII |              eno tebi!" Z ustnicami je odtrgala jagodo, nato pa brez vsake
1811 IX  |          prihajajo, kako sem mogel kot odvetnik, kot zagovornik kazenskega
1812 II  |               svoji strani še različne odvetnike, ki so mu denarnico puščali,
1813 II  |            proti sebi vso vas in mnogo odvetnikov, ali vzlic temu je končno
1814 IX  |             sta mi dobro kurila v moji odvetniški pečici! Zamislil sem se. ~
1815 IX  |              se začudil. ~Oni je mirno odvrnil: ~"Mislila sva si, da skoraj
1816 VIII|                  Moral sem jesti in ni odvrnila pogleda od mene, dokler
1817 IX  |     goldinarjev, od katerih je Danijel odvzel dve sto goldinarjev kot
1818 VI  |               večerji kopat. Hlapče je odšlo, zaklicavši, da me počaka
1819 IX  |            imam pravico, da se skesam. Odštel sem takoj are pet sto goldinarjev,
1820 V   |        spoštujemo! Podobna si muli, ki ogarana in odrgnjena vozari po andaluškem
1821 Inc |               in iz oči jim je plamtel ogenj, da sem menil, sedaj in
1822 VII |                kjer sva se v zapuščeni oglarski lopi odpočila. Prinesla
1823 IV  |           posebno pljuskanje. "Jera se oglaša." ~Pristopila je k vodi
1824 IV  |                Meta? Ali se snubači že oglašajo?" ~"Saj je še otročja,"
1825 IV  |              macesna pa se je še vedno oglašal strnad: ~"Čer-čer-čer-čeriii."
1826 IV  |               rosa v srebrnih kapljah. Oglašale so se ptice, predvsem strnad,
1827 VII |             zadržalo. Pričela se mi je oglašati pamet in, ker se vendar
1828 III |               je vladala tema, samo od ognjišča sem se je svetilo. Tam se
1829 III |           naklanih trsk. Vrže jih pred ognjišče, rekoč: ~"Že zjutraj sem
1830 II  |               omenjal, da je vsa vas v ognju in da bi morda ne kazalo,
1831 IX  |               je, ta te za vinar ne bo ogoljufal." ~Ko je tako izpel litanije
1832 IX  |              in mi predvsem z največjo ogorčenostjo prihajajo, kako sem mogel
1833 VI  |             ruto" -- sedaj ji pravite "ogrinjalka". Ker je imela spuščene
1834 IX  |              paroksizem: ~"Premišljaš? Oj, ti krvavi peklenšček, ti
1835 III |             preplašila, pa se je hitro ojačila. Meni nič, tebi nič je spregovorila: ~"
1836 VII |             čistoti. Od Triglava pa do Ojstrice sem ji moral našteti vse
1837 II  |         obstala in od groze sta skoraj okamenela. "Moli, Luca!" je zaječal
1838 III |              ti vragi so s streh in iz oken na nas streljali. Da, tako
1839 VI  |              ter prislonil k opaženemu okencu pri izbi, kjer sta spali
1840 X   |            čutil sem, kako mi je tesno oklenila roke okrog vrata in kako
1841 IV  |            leti in že tedaj sta se jih oklenili najini srci. ~Takoj pod
1842 X   |              ženi tako, da mu bo zakon oklep, ki ga še bolj zveže z domovino,
1843 III |            vrag črni!" Pograbila je za oklešček ter udarila za Danijelom,
1844 VIII|               že pri deseti maši prvič oklicana. Množice bodo malo govorile,
1845 V   |           oltarjem je bilo napravljeno okno iz rumenega stekla in, kadar
1846 VII |                na njem. Če bi po vaseh okoli Jelovega brda povpraševali,
1847 VII |                vode od studenca ter se okrepčala ž njo. ~Na sedlu je majhna
1848 IV  |              obleki. Moje telo je bilo okrepčano, ker sem spal, da cesar
1849 VII |              se po dolgi hoji nekoliko okrepčava. S sabo nisva imela bogve
1850 II  |               bi se kopalo v bistri in okrepčevalni vodi. ~Ravno tako je bilo
1851 VI  |          zaenkrat še prizanesla, da je okrevala in da ji ni bilo treba umreti.
1852 II  |           Blegoš, a tik njega je čepel okrogli Koprivnik, izza katerega
1853 IX  |                Danijel, "dal boš ravno okroglih deset tisoč. Procente in
1854 I   |         napravila ta zelenjava! Vse je okroglo postajalo na njej in beli
1855 I   |              se je nudil lep pogled iz okusnega stanovanja. Pazljivo in
1856 V   |             napisi, ki niso bili ravno okusni in tudi ne priporočljivi.
1857 III |               hodnik. Okna so tičala v okviru zelenih, kamnitih stebričev,
1858 VII |                 Ali vsi ti očitki niso olajšali mojih muk. Ko je tako v
1859 V   |             tiči v vsakem človeku. Pri olikancu tiči sicer v temni ječi,
1860 III |                 to coklarsko ime v tem olikanem pogorju! -- ki je istotako
1861 V   |          kraljevala v svojem zlatu. Od oltarja so se kadile vonjave in
1862 VIII|                 da ji polagoma z njimi omehča srce, da postane njegova
1863 VII |                 Da bova laže pila," je omenila z veliko resnostjo, "sem
1864 VII |             licu, vendar stvari ni več omenjala. ~Dospevši na Mali Blegoš,
1865 VI  |               ter -- položivši prst na omenjena široka usta -- pograbil
1866 VII |             ujel, nego se je dotaknila omenjenega bližnjega drevesa, je bil "
1867 II  |               meni sta se videla kakor omlačena dva snopa. ~Mož je pokazal
1868 VI  |               za nasadom smo omlatili, omlačene snope pa z otepalniki obdelovali,
1869 VII |               v kozoprsk. Žito je bilo omlačeno; zatorej smo mislili na
1870 VI  |          skednja. Nasad za nasadom smo omlatili, omlačene snope pa z otepalniki
1871 I   |             Sestra moje matere je bila omožena na Jelovem brdu, visoko
1872 VIII|             neštete gube nabrani obraz one, ki je sedaj že dolgo časa
1873 IV  |           pesku se je bil priklatil od onega brega, vlekel se je prav
1874 X   |             moj vrat, in desnica ji je onemogla zdrknila čez mojo ramo.
1875 II  |                razoglav sem korakal za onima, ki sta v silnih stiskah
1876 V   |              na tleh ter ga zalučal za onimi, ki so bežali. ~"Da boste
1877 IV  |               Boštjanom, oba goloroka, opasala oselnike ter si snela kose
1878 VII |              Kdor ima dobro oko, lahko opazi Ljubljanski grad, ali jaz
1879 II  |             hišam. ~Čuli smo vpitje in opazili smo, da so ljudje vihteli
1880 IV  |                otresti, ker je javnost opažala, da jo spravlja v največjo
1881 I   |               omožila, in nikjer se ni opažalo, da bi se bila pri tem kaj
1882 VI  |         zanesel k hiši ter prislonil k opaženemu okencu pri izbi, kjer sta
1883 IX  |              daj prisego!" ~Tako me je opeharil za eno jare, ker nisem hotel
1884 IX  |                pozneje vpil, da sva te opeharila! No, pa, saj tako nič ne
1885 V   |             svojimi kamenčki razbijala opeko na župnišču ali pa še celo
1886 VIII|                Jaz bi dejal," -- tu je oponašal karlovškega govorico -- "
1887 VI  |             pisali iz Ljubljane ter me opozarjali, da bi pisarna ne mogla
1888 I   |            Prešernovih umotvorov me je opozorila ona. Bila je čez vse mere
1889 VI  |            svoj dom, sva se skopala in oprala prah z glave in života.
1890 VII |               drugega ne, prav občutno opraskajo. Ko je ležala bukev na zemlji,
1891 IX  |               Poglej vendar, koliko je oprave pri hiši! Ne da bi se bahal,
1892 VI  |                sem si bil v svesti, da opravi Liza vse v redu. ~Na vasi
1893 V   |          razkošno" živela. Nekaj se je opravičevala, a nisem ji dal govoriti.
1894 VII |               je naju vezalo, ne moglo opravičiti. ~Jezil sem se sam na sebe,
1895 VI  |         skliceval Danijel ter je hitro opravil. V resnici ga je vlelklo
1896 IV  |                da bo imel z mano lahko opravilo, in zategadelj me je poklical
1897 VIII|                je delalo in Danijel je opravljal svoje posle, kakor bi nikdar
1898 X   |              osem starikastih devic in opravljale so svoj posel z nekako koketno
1899 II  |                tega trpljenja se je je oprijela bolezen, da je s suhim svojim
1900 X   |            izpraznimo malho ! O, ne!" ~Oprtal je koš. Ko je odhajal, ga
1901 IV  |                moral še celo kos gnoja oprtati ter z njim stokati do strmega
1902 II  |            povita z belimi venci. Tudi oreh je tu domačin in sad njegov
1903 VIII|                v katero so bili zaviti orehi, češplje, ocvrt bob in -
1904 VII |           petelin; čula sva bučanje, a orjaka nama je zakrivalo vejevje. ~
1905 III |           hostijo in spremljali so jih orjaški grozdi, in tako v tako živih
1906 III |             ponosen, ni bila všeč temu osatu ! To so bile edine besede,
1907 V   |            oblačila. ~Kar se tiče moje osebe, sem jo bil zavil v oblačilce,
1908 IX  |               so me tožili, da sem jih osebno poškodoval in da sem jim
1909 IV  |       Boštjanom, oba goloroka, opasala oselnike ter si snela kose z zida.
1910 I   |      dolgočasnem svojem življenju in o osemintridesetih svojih letih. Ni mi odgovorila
1911 I   |             točno po štirinajstih dneh osemintrideseto leto svoje brezpomembnega
1912 IV  |            Kalarjevem dvorišču je stal osemletni Kalarjev Lovrica. Nalito
1913 I   |         gospico Elviro, ker tedaj niti osemnajstega leta ni bila dosegla. Ves
1914 IV  |              mučenika. Nato je ropar z oskubenim trupelcem suhotno odfrčal,
1915 VI  |         popolnosti! ~Obhajali so Luco. Oslabela je bila in smrt je hodila
1916 IV  |             brisal sem jo s travo in z oslo sem zvonil po nji. ~Že se
1917 III |             smel otroku pokazati. Moja osornost jo je bila prvi hip preplašila,
1918 III |        najlepša stvaritev, s katero je osrečil Bog zemljo in moške na nji!
1919 VI  |               šestih ni vedno "v viži" ostajal, se je Liza prepirala. Pšenica
1920 VII |           potrla in pozobala še zadnji ostanek, rekoč: ~"Ej, saj bo letos
1921 III |             davkih. Ko sem povedal, da ostanem pri Presečnikovih nekaj
1922 VIII|                    Pa v Loki manj časa ostani." ~"Podaj mi roko v slovo.
1923 V   |                katero je bila zasekana ostra sekira. Tu so se sekali
1924 IV  |       vzdignila z zemlje. Bila je tako ostrašena, da se ni mogla z mesta
1925 X   |               že mi je prihajal na uho ostri glas klepetajočih trlic.
1926 VI  |         njivici. ~Z veliko slastjo smo otepali tisti večer okusno to raševino.
1927 VI  |          omlatili, omlačene snope pa z otepalniki obdelovali, da se je kadilo
1928 VIII|            zato jemlje, da jo vsak dan otepaš s polenom, me malo briga.
1929 IV  |                te "lisice" se ni mogla otresti, ker je javnost opažala,
1930 VIII|            Pred hlevom, tako da vaškim otročajem ni ostalo prikrito, sta
1931 IV  |           zadnjič izpraševal poljanska otročeta, pa niti eno ni vedelo govoriti
1932 II  |                 Matere so pograbile po otrocih in tudi možje so iz-ginjali.
1933 VII |               se je je polastila zopet otročjost. Smeje se je zaklicala: "
1934 VIII|                 in veliko delala. Tudi otrók je hotel imeti, ker je zakon
1935 IV  |                in nočem, da bi me pred otroki uklepali." ~Gledala sva
1936 VII |           Blegošu so bile suhe in tudi ovac ni bilo, ki se navadno v
1937 II  |               kakor bi stopal s trnjem ovenčani in krvavo prebičani Odrešenik
1938 V   |                ruta, katero si je bila ovila okrog vrata. Ta vrat pa
1939 II  |              vrhom pripeljem do prvega ovinka v gozdu, pogledam na tratino
1940 II  |             najmanj treba. Takrat je v ozadje stopila Ljubljana in v stran
1941 VI  |          ležišču je prišel, da bolnika ozdravi ali pa mu poda svojo desnico,
1942 II  |               tam za robom je bilo! Na ozki stezi me je srečal, sekiro
1943 V   |               je močan in na svojo moč ošaben. Ta ošabnost ga ni minila,
1944 X   |           vendarle ni!" ~Odgovoril sem ošabno: ~"Ni mi na tem, da mi verjameš!" ~"
1945 V   |                na svojo moč ošaben. Ta ošabnost ga ni minila, ko je že mašo
1946 VI  |             bil tak bahač posestnik in oštir Fortuna, ki si je z vinsko
1947 I   |          preživljal ženo in otroke. -- Oženi se vendar!" ~Kar videl sem,
1948 X   |           gospodinji?" ~"Oženim se!" ~"Oženiš se?!" je viknila zamolklo.
1949 II  |                so tiste dni imeli samo oženjeni pravico, da so jih vikali;
1950 V   |          gospoščina, s katero se danes pačijo naša dekleta. Če se v Poljanah
1951 VII |                postaviš, te lahko veje padajočega debla, če drugega ne, prav
1952 IV  |        vzkliknila Meta. Bele peruti so padale v vodo, kjer se je takoj
1953 VIII|           svojega iz tolpe pretepačev, padali so trdi udarci, ali na dekleta
1954 VII |              da se je videlo, kakor bi padalo kamenje v dol. Mestoma je
1955 IV  |               gozdov zelenega Blegoša. Pajki so bili napredli po travi
1956 II  |       spodrsnilo. Truplo in sekira sta pala po skalovju navzdol in,
1957 IX  |               mislil, da ne poznaš več pametne besede! Domačija in špeže,
1958 VII |      neokusnosti in kar, častite dame, pametnega človeka z največjo silo
1959 VII |             precej otročja! Ko stopi v pametnejšo dobo, bo sprevidela, da
1960 VI  |             hladno spregovoril: "Če že pametni ljudje pamet pod klop mečejo,
1961 V   |               postavnostjo, ki je last pametnih Ijudi. Nato sta odšla Danijel
1962 V   |            razgrnila nad to kos belega papirja, in na tem papirju je ležalo
1963 V   |              belega papirja, in na tem papirju je ležalo moje "srce" z
1964 V   |               je edino pametno, da sem paradiral pred Presečnikovo hišo,
1965 IX  |               težave potisniti pod več paragrafov kazenskega zakona! ~Prečitavši
1966 X   |                  pri nas se zaljubljen parček ne poljubuje, pri nas se
1967 IX  |     premišljeval, je pograbil Danijela paroksizem: ~"Premišljaš? Oj, ti krvavi
1968 VII |                 ki se navadno v tolpah pasejo tam. Pred nama se je dvigala
1969 IV  |              Domačejkarjevim grem koze past, ker res nisem zanič, če
1970 IV  |               debeloglavec, sivi kačji pastir. Gorkota je prebudila iz
1971 V   |         Žganjarjeva Urša: "Ko v jasnem pasu primiglja . . ." Kje pa
1972 VII |               pa v hitrici nisem mogel paziti, sem se je dotaknil na nepoklicanem
1973 I   |                iz okusnega stanovanja. Pazljivo in vestno me je poslušala,
1974 IX  |               kurila v moji odvetniški pečici! Zamislil sem se. ~Vam,
1975 VII |            zapuščala tratino, je izmed pečin hreščila jata skalnih jerebic
1976 V   |            Šimen in Luca. Ta je nosila pečo brez špic, nad obleko pa
1977 VI  |          fantiči vašim dekličem, ki se pehajo v prepotenih oblekah, o
1978 IV  |                 Pri tem, ko se je tako pehala za ribo, je nevede dvignila
1979 VI  |                slabo jedla. Ves dan se pehamo kot živa živina, ti pa tukaj
1980 IX  |               na razorano njivo ali pa pekel potice iz rumene ilovice! ~
1981 IX  |          zadnja beseda in sam hudič iz pekla bi me ne mogel pregovoriti,
1982 V   |             zmaju. In ta zmaj -- prava peklenska prikazen -- je bila zame
1983 IX  |              Premišljaš? Oj, ti krvavi peklenšček, ti še vedno premišljaš!
1984 IX  |                v resnem sodišcu, ko me peko in kuhajo in mi predvsem
1985 VII |           največkrat zakrito. Sicer pa pekočina itak ni bila posebno močna,
1986 VI  |               debelega zrna. Velnik je pel in v velikih vrečah smo
1987 VI  |          precejšnjim zneskom. Nekaj so peli, nekaj so vriskali, nato
1988 V   |                  Ko sva doplesala, sem peljal Meto po stari šegi k mizi
1989 IV  |          ujamem, če jih hočeš jesti." ~Peljala me je k nižjemu tolmunu,
1990 IV  |                 dokler ni med šumom in penami dosežen globoki dol. Po
1991 IV  |               prinesla iz hleva posodo penastega, ravnokar namolzenega mleka.
1992 IV  |            okrog katere so se nabirale pene, priplavala velika postrv,
1993 VIII|              Tako je!" ~"Molči!" se je penil Danijel, "molči, ti prekleti
1994 V   |            vedno nosil velika štrucova peresa. Tudi Mati božja je kraljevala
1995 X   |             zato sva se lahko podala k perici. ~Barba je radovedno vprašala: "
1996 III |               je videlo, da prihaja iz perila. Tudi nov predpasnik si
1997 IX  |                delo ni: kakor bi sejal pesek na razorano njivo ali pa
1998 IV  |               krohotal ter gonil svojo pesem o maslu in kravi. ~"Torej
1999 III |           proti hiši je bila še celo s peskom posuta. Tik vhoda pri veži
2000 IV  |               ribica z roko". Po belem pesku se je bil priklatil od onega
2001 V   |              iz "malega kruhka" konje, peteline in velika srca. Največje