Part

2002 IV  |               trenutkih ni hotela prav peti in ne dajati pokorščine;
2003 V   |           vonjava in so na koru zapele pevke, sem bil trdno prepričan,
2004 X   |              izpod trlice se je drobil pezdir, izpod jezikov teric pa
2005 X   |                pa moral že kaj dobiti. Peškulja na Gabrški gori mi je že
2006 VI  |             zamudil svojega deleža pri pijači. Jaz sem še nekaj časa ostal,
2007 VIII|             kakor je to navada starega pijanca. ~Anžon je pobral nožičko
2008 IX  |               je tam prepovedano piti. Pijance zapirajo, da jim shajati
2009 IX  |           neredno živeti in nespametno pijančevati. ~Vprašal sem: "Kaj bo,
2010 VIII|             Danijel z vso težo svojega pijanega telesa tlesknil po hišnem
2011 VI  |          mlatva. Od jutra do večera je pikapokalo s Presečnikovega skednja.
2012 IV  |              razločevale črne in rdeče pike. Pri tem je Jera bila mirna,
2013 VII |             kakor zaljubljen dijak sem pil vedno na tistem mestu, kamor
2014 IV  |             Žalibože, tudi ta jed -- v pinjeno mleko zakuhana moka - je
2015 II  |               na veji ob deblu. Pisani pinož, rumeni strnad in zlata
2016 X   |                je tako, da mu je padla pipa iz ust, in sicer naravnost
2017 VI  |           prikazala. Bila je rdeča kot pirh o veliki noči. Ko pa je
2018 I   |               v gričih, in pismo mi je pisal njen sin Boštjan Presečnik,
2019 VI  |              dobil pismo, katero so mi pisali iz Ljubljane ter me opozarjali,
2020 II  |               visoko na veji ob deblu. Pisani pinož, rumeni strnad in
2021 I   |             Delaš, če se tisto pravdno pisarjenje sploh delo imenovati more,
2022 VI  |               ter me opozarjali, da bi pisarna ne mogla dolgo več prenašati
2023 VI  |        Ljubljano in da je dosti dela v pisarni." ~"Nič!"  "Če pa ni nič,
2024 IX  |              gledal proti stropu svoje pisarnice. Končno spregovorim: ~"Če
2025 IX  |                kot, zapustil suhoparno pisarno ter taval okrog Rožnika
2026 X   |         usmilil! Kakor Elizabeta v sv. pismu je povila priletna Barba
2027 V   |                razsajavci po shodih in pivnicah, za tepež pa, kakor bodete
2028 V   |               hiše, da bi mož preveč v pivnice ne znosil, da bi se otroci
2029 VI  |               tudi jaz tja." ~"Nič!"  "Pišejo mi, da moram v kratkem v
2030 X   |             kruha bo pač lahko, saj je plačano, a denarja mi še precèj
2031 V   |              se ni posrečilo, moral si plačati, štrukelj pa je ostal Nacetu.
2032 IV  |            bolj razkačilo: ~"Nočem več plače! Dobi si novega hlapca,
2033 X   |            Mati Barba je obilo jokala, plačevala je za maše in veliko je
2034 IX  |                na trideset goldinarjev plačila. Dosti me je stal ponižni
2035 V   |             precèj redka. ~Kakor dvoje plahih ščenét sta se približala
2036 VII |                sedaj me je premerila s plahim očesom, prav kakor bi ne
2037 X   |               je bila Barba še vedno v plamenu in prav videlo se je, kako
2038 III |               Ko je prinesla štober in plamtečo leščerbo, sem opazil, da
2039 Inc |             čebljanja in iz oči jim je plamtel ogenj, da sem menil, sedaj
2040 VII |          zakasnelo, majhno, zelenkasto planiko, katera se časih dobi na
2041 Inc |               upepeljen! ~Na Kamniških planinah se je pričela megla kaditi
2042 VII |               lepota skromne slovenske planine, katera ne pozna večnega
2043 VII |                 če bi se dobilo še kaj planinskega cvetja. To rase samo na
2044 VII |            Meta rožnata svoja usteca. ~Planinski blagor! ~Preobdala jo je
2045 VII |             ponesrečen in neporabljiv. Planinsko to rožo presaditi v gosposko
2046 IV  |               v stari vaji; v mogočnih plasteh mi je padala trava in duh
2047 X   |            pridelovati svilnate, mehke plasti, katere so se potem skladale
2048 Inc |            dobičkom razpečava sukno in platno?" ~Nobena ni hotela odnehati
2049 V   |                s kropom, po katerem so plavali redki cinki masti. ~V to
2050 V   |          gledal kot žareča krona izmed plavkastih kit. Mojo posebno pozornost
2051 IV  |               vršini, da ji je gledala plavut iz vode in da so se jasno
2052 IV  |              ljubljanski kavalir se je plazil po bregu ter pokorno lovil
2053 V   |                oltar mašnik v srebrnem plašču, ko se je po božjem hramu
2054 X   |              Jelovem brdu!" ~Oče me je plašno pogledal, kakor bi hotel
2055 X   |                odgovorila, "pa je hudo plažnata." Z roko je mešala po kupu
2056 V   |               v zadrgnjenih modrcih pa plela žito in korenje! ~Meta te
2057 III |          slikarja in kiparja. Bila sta plemenita slovenska sadova naše zapuščene
2058 V   |               so se v duhu udeleževali plesa. Danijel je kričal: "Suči
2059 V   |                le!" je ta odgovorila. ~Plesal sem ž njo. Pričetkom se
2060 V   |                 Tako je lepo!" ~Ko sva plesala, je stalo ob strani vse
2061 V   |           silijo k plesu in da se dajo plesalci prositi. Tako sem opazil,
2062 V   |               pogorju plesati! Kdaj se plesanja nauči, kje se ga nauči,
2063 VI  |             dosti več velja nego tisti plesi, na katerih gosposki fantiči
2064 V   |                namreč stara navada, da plesice silijo k plesu in da se
2065 V   |           vratu, posebno kadar sem med plesom udaril z nogo ob tla, da
2066 I   |       razgovoru bolj počasna. Nekaj je pletla, a tu in tam je počivala
2067 VI  |            obdelovali, da se je kadilo plev in prahu. Šest nas je mlatilo;
2068 III |                Legel sem v posteljo na plevnico, ki je bila za moje kosti
2069 VII |               grahastim plezavčkom, ki pleza samo gor, dol pa ne more,
2070 VII |             Nato moraš po gladki travi plezati, dokler ne stakneš druge
2071 VII |             sta se srečala z grahastim plezavčkom, ki pleza samo gor, dol
2072 II  |               resje ter se zagledati v plešasti Blegoš, če me morda še pozna. ~
2073 IX  |           okrog Rožnika in po njegovih plešastih gozdovih, jezen na ves svet
2074 VII |                prijatelju ne zlezel na plešasto glavo. Skoraj šest tednov
2075 V   |               kje se ga nauči, kdo ve? Pleše ti pa, kot da je ustvarjena
2076 V   |             željo: ~"Nekaj bi rada. Če plešeš, malo z nogo ob tla udari!
2077 IV  |                tolmunu, ki je bil bolj plitev in katerega so obdajale
2078 IV  |               velika postrv, katera je pljuskala po belih koscih na vodi. ~
2079 IV  |                je takoj začulo posebno pljuskanje. "Jera se oglaša." ~Pristopila
2080 V   |             suknjič, zadaj narejen "na ploh". Ni mi treba še posebej
2081 I   |            kakor po senožetih razmetan plot. ~Sestra moje matere je
2082 VI  |                vasi smo se -- sedeč po plotovih -- pogovarjali s fanti.
2083 II  |                visela na njem kakor na plotu, a pritrdil sem, da je čeden. ~
2084 V   |            prod sva hodila ter zbirala ploščaste kamniče. Potem sva se postavila
2085 V   |          tekmovala, kdo dalje vrže. In ploščasti kamnički so žvižgali čez
2086 III |         zadnjega se bleščita s kamnite plošče v poljanski cerkvi. Janez
2087 IV  |           nosil križ v debeli verigi. ~Pobegnila je po senožeti navpik. Pri
2088 V   |        poudarjal, da se nam duša silno poboljša, če izženemo iz nje sovraštvo,
2089 VIII|             povedati. V prejšnjih bolj pobožnih časih so ljudje na tem mestu
2090 VIII|             starega pijanca. ~Anžon je pobral nožičko ter jo položil pred
2091 VI  |               odšlo, zaklicavši, da me počaka na vasi. ~Ko sva se z Boštjanom
2092 I   |                mož ima vsak hip priti; počakajte ga in lahko z nami večerjate." ~
2093 VII |            sklenil, da bo najbolje, če počakam leto dni. Ta čas naj se
2094 I   |              je danes v razgovoru bolj počasna. Nekaj je pletla, a tu in
2095 III |              jesti, kako naj se z mano počenja in o drugih takih sitnostih.
2096 IV  |     očetovskega pouka: ~"Kaj pa vendar počenjaš? Ali je kaj takega spodobno
2097 VII |             Meta kar meni nič tebi nič počepnila na zemljo, stolkla sredi
2098 VIII|             nekdaj, ko sem se ob koncu počitnic poslavljal od doma in od
2099 IV  |           nisem smel nikdar lenariti o počitnicah in koso sem bolje poznal
2100 IV  |                zaveselil Danijel: ~"Pa počivaj! Že vidim, da nisi od fare!" ~
2101 VII |               telo, ki je tako naravno počivalo na zeleni trati; ali obenem
2102 VII |         ravnotežje mlade duše. Kaj naj počnem? Bil bi ji lahko oče, ali
2103 VIII|              Loki manj časa ostani." ~"Podaj mi roko v slovo. Midva bova
2104 VI  |              časa razgovarjala, sem se podal za Danijelom. Pred vežo
2105 V   |                kar se ji je prav čedno podalo, skoraj še bolj nego glavnik
2106 II  |                in, pri ljubem Bogu! ne podaril. Kmalu smo bili edini, da
2107 VII |             bilo prav jasno in sapa je podila oblake nad vrhom, da so
2108 VII |                Nad nama so se se vedno podili sivi oblaki proti jugu,
2109 X   |            kmet, se ti bajta že naprej podira!" ~Za nekaj časa sva obmolknila.
2110 VII |             res sem jo ujel. Nosila je podkovane čizme, zatorej ni bila prav
2111 III |            ljubem Bogu nisi za nič! Še podkuriti nimam s čim, ti grdoba lena!" ~
2112 III |            Cerknega ne! Laneno olje je podleglo in smrdljivi bratec gospodari
2113 V   |          pripet, da se je kazala rdeča podloga. Bila je to vroča, stara
2114 I   |               takrat ti še ni bil tako podložen, kot ti je dandanes, pač
2115 VI  |           Dekle je bilo še dosti dobre podobe, ali tičala je v nekaki
2116 X   |              Pred mano živi še vedno v podobi mladosti in devištva. Da
2117 II  |            njene oči so v resnici bile podobne studencu, kadar zgubi vodo
2118 V   |                verzi, ali nekaj takega podobnega je bilo. ~Omenjeno srce
2119 V   |              moj od zadaj široki deski podobni suknjič, pa se je skoraj
2120 VII |           nekaj takega, kar ni ničemur podobno, kar je vrhunec neokusnosti
2121 III |             sem koprnel pred Rafaelovo podobo svete Cecilije! Naša Meta
2122 X   |                  Za sedaj še nikjer. V Podpečnarjevi luknji, kjer so kamenje
2123 IX  |              vse v redu napravljeno in podpisano, sta jo onadva udarila v
2124 VIII|                 Pogineš kot glista pod podplatom! Obdrži torej svoj ,če ne'
2125 VIII|            prstih, da jih je takoj kri podplula in da je nožička zarožljala
2126 V   |                 Pri materi pa ni dobil podpore. Barba je namreč vzkliknila: "
2127 II  |             bose po snegu in tu in tam podrgnile s krvavo kožo po ledu. Ko
2128 V   |               si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož
2129 VII |               se bo pozimi kurilo, smo podrli v bregu pod Kalom deset
2130 II  |             sta odkorakala proti svoji podrti koči, in še iz dalje se
2131 IV  |               še nisem bil ta žalostna podrtija, kakor sem danes; žilava
2132 V   |              tam smo se morali kar vsi podstaviti, da se ni voziček zavrtel
2133 Inc |                da ne veš od kod, ki te podsuje, ki te stolče, da se od
2134 V   |              špic kakor "ženinček", ki poganja v svečanu med belim snegom!
2135 VII |               smreke. Vmes pri tleh so poganjale v velikih šopih hudičele (
2136 VIII|               sem jesti in ni odvrnila pogleda od mene, dokler nisem s
2137 II  |             odpeljali. Sosedje me niso pogledali in, če bi Presečnika ne
2138 II  |              do prvega ovinka v gozdu, pogledam na tratino pod seboj, pa
2139 IX  |              ne ženil! Pridi k nam kaj pogledat," -- med tem časom se je
2140 I   |                je tedaj prikazalo pred pogledom zamazano pismo in njega
2141 VII |               sivomodri hudobnež takoj pognal, da se je čulo obilo tankega
2142 II  |                ne bila zapela vuga! In pognala je zlati svoj glas v zeleno
2143 V   |               Vtisom smešnosti so naši pogorci jako dostopni! ~Končno je
2144 I   |              otava kosi, odrini v kako pogorje! Lazi po skalah! Pridruži
2145 X   |              večkrat tudi vsak mesec v pogorsko vasico. Moja duša je v pogorju,
2146 VI  |                   sedeč po plotovih -- pogovarjali s fanti. Ti so naglašali,
2147 VIII|             bom bruhnil od doma, da se pogovorim z gospodom Jernejem. Če
2148 VII |              prej nego poteče leto, jo pograbi jetika in jaz naj postanem
2149 III |                kravo. ~"Ti vrag črni!" Pograbila je za oklešček ter udarila
2150 II  |            odletelo v stran. Matere so pograbile po otrocih in tudi možje
2151 II  |              mi je bilo tisto noč. Tak pogreb, in nedolžen otrok, ki nikomur
2152 II  |              vidiš, Bog je poslal tega pogrebca, ker ni bilo ljudi! O Jezus,
2153 II  |               še dostavila: ~"Ali brez pogrebcev moja Špelica ni ostala.
2154 II  |              zibeli kakor žalujoči pri pogrebu. Zatorej je tudi Luca "vekala",
2155 VI  |               njo. V sredi se ni smela pogrešati globoka jama, v katero je
2156 V   |               tudi Danijel. Z junaškim pogumom je pograbil kastorec na
2157 IV  |              segala do mene: ko sem že pohajal visoke šole, nisem smel
2158 VIII|                je leto za letom hruške pohrustala, kozavega svojega Danijela
2159 VII |            dosti orehov!" ~Na Kalu sva poiskala najprej po vsej Selški in
2160 IX  |               te take stvari zanimajo, poizvedi na Jelovem brdu! Jaz se
2161 VI  |               Danijelom zmenila, da se pojdeva po večerji kopat. Hlapče
2162 III |       izgovoriti - "je dejal: ,Fantje, pojdimo iz mesta!' Tisti dan me
2163 III |               Mlajši zarod pa nima več pojma o prej tako potrebni premičnini.
2164 IX  |          preide, bo trgala pokalice in pokala z njimi ob mlado čelo. Zdaj
2165 IX  |              dolgčas preide, bo trgala pokalice in pokala z njimi ob mlado
2166 IV  |              Pa z mano pojdi! Ti nekaj pokažem." ~"Ker je delavcev dosti,
2167 X   |              pričela z glavo kimati in pokimala je trikrat ali štirikrat,
2168 VIII|               in se proti vsaki cerkvi poklanjali. Ta navada je morala med
2169 X   |           takrat, kadar se odločimo za poklic, in predvsem tedaj, kadar
2170 X   |                terice zavedale svojega poklica in pri vsaki priliki si
2171 IV  |          opravilo, in zategadelj me je poklical na dvoboj s koso. Tiste
2172 II  |                otročaj, dokler ga niso poklicali v šolo, ni dobil svojih
2173 VI  |               potrkal pri Lizi.  Zopet pokličem. Prav počasi se je odpiralo.
2174 VIII|              je v našem pogorju takih "Poklonov" vse polno. ~Tam sva sedla,
2175 VII |             boriti, da mi ga ni črtal; pokojni Erjavec, ki je bil najmehkejša,
2176 X   |              žebljasto orodje nemškega pokolenja, s katerim so se trgale
2177 IV  |            gosposkim želodcem ne mogel pokončati, in naj bi šlo za življenje! ~
2178 II  |              prvo besedo. ~"Otroka sem pokopala, moža so imeli v Gradiški,
2179 I   |           čakala na klic, vstopila vsa pokorna in vdana, vzor prave in
2180 III |               ima še kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen
2181 IV  |              se je plazil po bregu ter pokorno lovil brzoskoke kobilice.
2182 IV  |          hotela prav peti in ne dajati pokorščine; brisal sem jo s travo in
2183 VIII|                poti, jemal vase lepoto pokrajine. Meta je, noseč mojo ruto,
2184 I   |               enkrat!" ~Klink! Klink! ~Pokril sem glavo in bliskoma sem
2185 I   |              in tam kaj odneha, oči ti pokvari kratkovidnost, lasje ti
2186 IX  |              sem jim v hudobnem namenu pokvaril kamižolice in kastorce.
2187 X   |                Ga mi boš pa na rajfelj polagal!" Bilo je to žebljasto orodje
2188 Inc |               v stanu mesec za mesecem polagati stotake na mizo! Če bi ne
2189 IV  |                tem -- ve tudi, kako se polasti lovca zadovoljstvo, če je
2190 V   |               pred duhom, in src se je polastilo globoko ginjenje. Doli pri
2191 VIII|               se hoče na vsak način na poleno možiti, je to njen prav!
2192 II  |           studencu, kadar zgubi vodo v poletju, "toliko sem vekala, ko
2193 VI  |               potolažim: "Prinesite mi polič vina, gospodična Katinka!
2194 X   |                    Tu je imel v mislih policaje. ~"In sedaj?" vprašam še. ~"
2195 X   |             moraš hoditi, kakor hočejo poličarji!" -- Tu je imel v mislih
2196 VI  |                zasukala ter odhitela s poličem po vina. Ko je postavila
2197 IV  |             praviti. ~Mati jih je bila polila z "volóvim masovnikom",
2198 V   |              naravno in lahko umljivo. Politika se takrat še ni mešala v
2199 IX  |            Torej je Liza le bruhnila v Poljane h gospodu Jerneju?" ~"Se
2200 V   |                 ki je prisopihal izpod poljanskega stolpa ter si enkrat za
2201 II  |               črni oblaki, da namočijo polje, kadar je najmanj treba.
2202 X   |             raste, kakor raste žito na polju, če ima dosti dežja in tudi
2203 VIII|          prijatelja, ko se rada imata, poljubita, kadar gresta eden od drugega.
2204 VIII|                jo imel v svojih rokah, poljuboval sem jo na obraz, kjer sem
2205 X   |                se zaljubljen parček ne poljubuje, pri nas se objema -- in
2206 IX  |            otroke! Sladka zavest mi je polnila dušo, in umazani ta Danijel
2207 VI  |           gorenjo hišo, v kateri so se polnili predali gospodarju in družini
2208 VI  |           ugajala. ~Na Gori je udarilo polnoč, ko dospem pred Presečnikovo
2209 X   |                 Bil je štulast, nekako polomljen je bil videti in ni mi dopadel,
2210 I   |               ki je naju vezalo. Tiste polomljene in razmetane črke so mi
2211 VI  |              zavezano, da je zakrivala polovico obraza. Imeli smo "raševino"
2212 VI  |              se hinavsko smejal ter -- položivši prst na omenjena široka
2213 IX  |            Zdaj vidiš, kako dober svet pomaga! Da spet ne začneš preveč
2214 VIII|              ga je obrnil in mu z nogo pomagal, da je odletel na klop pod
2215 X   |                težavo zmagal, da mi ni pomagala mati Barba. Do sedaj je
2216 VIII|        rodoviten breg, bratje pa so mu pomagali, da je na tem bregu postavil
2217 V   |             spustila v smeh. Nič mi ni pomagalo: v največji hitrici sem
2218 VIII|               ni treba?" ~"Kako naj si pomagam? Kje naj vzamem kuharico?
2219 VI  |              bo kot miš v mleku, ki si pomagati ne ve." ~Poglejte, poglejte!
2220 IV  |                samo včasih je z repkom pomahala in bistri očesci sta se
2221 VII |                nekaj zmečkanega, nekaj pomandranega, nekaj takega, kar ni ničemur
2222 VI  |            zatorej je ponovila z nekim pomembnim naglasom: "Večjo pa že,
2223 IV  |               Kaj to maslo in ta krava pomenita, mi še danes ni jasno. ~
2224 III |                pri roki. Tnalo je bilo pometeno in glavna pot proti hiši
2225 II  |                da pa ji je ta vendarle pomilostil moža. ~"Zdaj, zdaj imam
2226 X   |               ljudem dajal pod zobe!" ~Pomirim jo, da za doto niti ne vprašam. ~
2227 VI  |        izbranih besedah. Skušal sem jo pomiriti: ~"Delal sem ves dan." ~"
2228 III |             veljala hlapcu Danijelu -- pomislite, to coklarsko ime v tem
2229 IX  |          Prečitavši zbornični dopis in pomislivši na svoje tako zvane kolege
2230 II  |               ledu. Ko je prišla rahla pomlad, staknili smo vsako ribo
2231 III |               brdu, in spomin nanje je pomnožil harmonijo, katera je objemala
2232 IX  |              slaba volja do skrajnosti pomnožila - mi ni dal miru, da me
2233 II  |                v silnih stiskah iskala pomoči pri Njem, ki je nekdaj trpel
2234 V   |                Prodajala se je obleka, ponajveč pa sladke reči. Ali pred
2235 V   |               cerkve. Ves čas je Šimen ponavljal: "Vse je pozabljeno, vse
2236 II  |               ta lepa navada v pogorju ponehala, in kmalu doživimo, da se
2237 VI  |        potihnili cepci po skednjih, je ponehalo kričanje otrok in vsa vas
2238 VII |              takrat še nisem zavedal - ponesrečen in neporabljiv. Planinsko
2239 II  |              je pri tem Kalar do smrti ponesrečil. Potem je bila dolga razprava
2240 VI  |               je zlila gospodinja celo ponev masti in ocvirkov. Iz te
2241 VII |              Rakitovec. Obdaja ga samo ponižna lepota skromne slovenske
2242 IX  |              plačila. Dosti me je stal ponižni pretep na Gori; povrhu sem
2243 I   |           nosil glavo, kakor jo nosijo ponosne in Iepe ženske v španski
2244 V   |           treslo, če si vzel v roko ta ponosni izdelek Maruše iz Selške
2245 IX  |               delila. ~"Torej koliko?" ponovim svoje vprašanje. ~"Da ne
2246 VII |                brez vsake zadrege meni ponudila šopek. Kakor ona, zaužil
2247 IX  |                 Devet tavžent že Kalar ponuja. Ali ni res, Mlačan?" ~In
2248 V   |             doline svoj "mali kruhek". Ponujala je iz "malega kruhka" konje,
2249 V   |             izvil iz desák in količev, popadel klobuček in kamižolico ter
2250 VI  |              poda svojo desnico, da ga popelje čez temni prag smrti do
2251 V   |                jo med krohotom množice popihal nizdol, kakor da bi ga sapa
2252 X   |               mu preveč snedli, preveč popili in sploh preveč pod mizo
2253 III |           obraz? To je ravno: ne dá se popisati! Pogledal sem jo, ali takoj
2254 III |               vam, ljube prijateljice, popišem ta obraz? To je ravno: ne
2255 VII |               svoji skromnosti stotero poplača truda polno pot, katero
2256 VI  |                 Na soboto precèj pozno popoldne je zapel zvonček pod vasjo.
2257 VII |                dame, sem si bil skoval popoln načrt, ki pa je bil -- česar
2258 VI  |          demokratična misel v največji popolnosti! ~Obhajali so Luco. Oslabela
2259 X   |            Presečniku se je trlo tisto popoludne in gospodar sam z velikim
2260 IX  |             tudi Danijel se je najprej popraskal za levim ušesom. "No, da
2261 III |        togotila ženska, da niso burkle popravljene, da ni mogoče loncev pristavljati
2262 VII |            tistem mestu, kamor je bila poprej pritisnila Meta rožnata
2263 X   |               v vrečico, te začne sram popuščati in kmalu je vse dobro. Pri
2264 VI  |               Bog, čemu si prišel? Kaj poreče mati?" ~Kakor vidite, me
2265 VII |              Blegoš, se nama je odkril Porezen v svoji dolgočasnosti in
2266 IX  |               ne bila šla. Danes je že poročena in koše prenaša po Anžonovih
2267 IV  |            ravnokar namolzenega mleka. Porogljivo se je zasmejala: "Hek!" ~
2268 IV  |           zasmejala: "Hek!" ~Ali njena porogljivost ni segala do mene: ko sem
2269 VII |                    Če prej ne, k tvoji poroki, ko se boš možila, Meta.
2270 I   |                 ki bo tekel, dokler so posamezni deli količkaj v redu. Potem
2271 IV  |                 odgovori oče suhotno. "Posavcev iz Martinovega sela prihaja
2272 V   |              Boštjan pa je dostavil: ~"Posavčevega pa zdaj že ne bo več k nam."
2273 IX  |             račun še zadovoljne obraze Posavčevih fantov! Tem trem falotom
2274 II  |               je vse lepo napisal in v posebnem listu je prosil vse kristjane,
2275 VII |         potrebnega" je mož poudarjal s posebnim naglasom.  Meti se je povesila
2276 II  |               je hotel bogatin vlačiti posekani les iz svojega gozda, ki
2277 X   |            devic in opravljale so svoj posel z nekako koketno pretirávanostjo,
2278 VI  |          Jelovem brdu je bil tak bahač posestnik in oštir Fortuna, ki si
2279 II  |        Skalarjev Šimen. ~Pri odhodu je Posevčnik omenjal, da je vsa vas v
2280 IV  |               zelenim listom. Hotel je poskusiti svoje zaspane moči in vzdignil
2281 IV  |           odločno zaničljivo: ~"Ali se poskusiva?" ~"Se pa!" odgovorim brez
2282 VI  |            mati?" ~Kakor vidite, me je poskušala odsloviti. Pričnem zatorej
2283 V   |             Nace iz Delnic ni imel kaj posla. Stal je kakor rabelj tik
2284 II  |               gobček. In vidiš, Bog je poslal tega pogrebca, ker ni bilo
2285 IX  |            Danijel se mi je videl sel, poslan od Boga, da me je privodil
2286 VIII|               sem se ob koncu počitnic poslavljal od doma in od matere, katera
2287 VIII|             Danijel je opravljal svoje posle, kakor bi nikdar ne bil
2288 III |                svoje. ~Stemnilo se je. Posli so pričeli cepati v hišo
2289 VIII|             skupaj, vsak na enem koncu poslopja. Milo sta gledala za nama,
2290 VIII|              kaj pridi!" so se glasile poslovilne besede. Meta me je spremljala,
2291 I   |               Pazljivo in vestno me je poslušala, ko sem ji tožil o dolgočasnem
2292 Inc |            obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale !
2293 I   |             kaj trudila ali pa se celo posnemala sv. Petra, ko mu je Gospod
2294 VI  |              mizo, otroci so ga pridno posnemali. ~Vlekli so nekoliko na
2295 X   |                bodočnost prinese mnogo posnemovalcev. Stvar pa ni malenkostna,
2296 V   |                stala široka in globoka posoda z juho, to se pravi, s kropom,
2297 III |                in jedli. Ko sta bila v posodi zadnja dva kosa, ju je pograbil
2298 II  |                iz sebe, da bi jima kaj posodil in, pri ljubem Bogu! ne
2299 II  |                smo bili edini, da jima posodim, da si bosta imela s čim
2300 IX  |             goldinarjev kot njemu dano posojilo. ~Čez nekaj časa, ko sta
2301 V   |            maju! ~Prav zelo sva morala pospešiti svojo hojo. Dospevši k cerkvi,
2302 VIII|              mene, dokler nisem s silo pospravil zadnje mrvice. ~Ko je bil
2303 VIII|                očesu in opazil sem, da postaja jezna. "Ne govori tako nespametno!
2304 I   |              zelenjava! Vse je okroglo postajalo na njej in beli predpasnik
2305 VIII|                z njimi omehča srce, da postane njegova žena. Liza je leto
2306 V   |            kako se deklice trudijo, da postanejo v mladih letih prave grdobe.
2307 III |                da je stopila vsa njena postava na svetlo. Takoj sem videl,
2308 V   |            imeli," je vpil, "kadar vas postavijo za strašilo v turščico!" ~
2309 IV  |          drobnih ptic drobnih glasov. ~Postavili smo se v vrsto. Kakih deset
2310 VII |              govorila mi je, da naj se postavim za drugo. Ko sem stal pri
2311 VI  |                da bi se vedela sukati. Postavite kako drugo teslo z Jelovega
2312 Inc |         razstavila po mizi. Vmes pa je postavljala gospa Dinca male krožnike
2313 V   |         štruklji. Če si mehko, pokonci postavljeno blago z enim udarcem presekal,
2314 III |                 Barba je bila še vedno postavna žena. To sem ji tudi v obraz
2315 V   |         najprej odrinila oče in mati s postavnostjo, ki je last pametnih Ijudi.
2316 III |              Kanaana. Tu je stala tudi postelja, široka, da bi bila na njej
2317 VI  |          zašumelo v izbi, kot bi kdo s postelje vstajal. Zdelo se mi je,
2318 VII |           Moabičanko, da ga je grela v postelji? Ozrl sem se na vitko telo,
2319 II  |            mogel skriti zakonske svoje posteljice pred nami. Bili smo del
2320 VI  |              vse! Če boš tako krivično postopala, izpodkopljem ti jamo." ~
2321 IX  |                spise zbornici v daljše postopanje. In ravno takrat, ko sem
2322 VI  |          veljalo gospodični Katinki - "postopaš in do Presečnikovih, ki
2323 VIII|              je redil kravico v hlevu. Postranskega zaslužka si je pridobival
2324 VI  |             Samo če je opazila, da sem postrgal na meni odkazanem mestu,
2325 IV  |                pene, priplavala velika postrv, katera je pljuskala po
2326 III |               je bila še celo s peskom posuta. Tik vhoda pri veži je tekla
2327 IX  |              prodaji. To se zakolje in posuši! Na ti jareti misli, da
2328 II  |               vrha in ne Starega vrha. Posušil sem se kot kopriva -- ej,
2329 IX  |            spregovoril Danijel. Bil je posvaljkan in jako revno oblečen. Na
2330 V   |        hribolazniško svojo slavo. Samo posvaljkani klobuček je dobil milost
2331 IV  |                zbežala. Polagoma se je potapljala, zmeraj niže, zmeraj niže,
2332 VII |               Jelovega brda; prej nego poteče leto, jo pograbi jetika
2333 IX  |              mu prav nič ne ostane, če potegne samo devet tisoč. Rotil
2334 VIII|             gospodar vsega ni zmogel. ~Potekel je prvi dan, a Danijela
2335 V   |           odstranila. ~O moji starosti potemtakem Presečnikovo dekle ni bilo
2336 IX  |            razorano njivo ali pa pekel potice iz rumene ilovice! ~Razkačili
2337 VI  |               vasjo. Kot bi trenil, so potihnili cepci po skednjih, je ponehalo
2338 I   |             nikdar Ijubezniv. ~"Kaj se potikaš po tlaku?" je zakričal osorno,
2339 VII |               bi bil ta obrazek, če ga potisnem pod tisto, kar imenujejo
2340 II  |             sem Kalarja pograbil in ga potisnil čez rob. Krivico mi je delal
2341 IX  |          pretepa, ki se dá brez težave potisniti pod več paragrafov kazenskega
2342 V   |             Gore na Malenški vrh. ~Med potjo me je vprašala Meta sramežljivo: ~"
2343 I   |             zavest, da se staram, prav potlačila in ravno tako me je potlačilo
2344 I   |          potlačila in ravno tako me je potlačilo prepričanje, da mi na svetu
2345 IX  |              onadva udarila v Kranj po potne liste, jaz pa sem jo krenil
2346 VII |              svojo vodo hladi in krepi potnike na Blegoš. Napolnila sva
2347 II  |                delati velike križe čez potno svoje čelo. ~Zadonela je
2348 X   |         vprašam. ~Ali Barba še ni bila potolažena: "Nič tisto! To ti povem,
2349 X   |               kruha. Komaj pa si enega potolažil, cukal te je že drugi. ~
2350 I   |          zvezdami! Ta modrost pa me ni potolažila, ker je ženska le slaba
2351 VI  |              je še tak gospod!" ~Da jo potolažim: "Prinesite mi polič vina,
2352 VIII|                hiše. ~Hlapče se ni dal potolažiti: ~"Jaz naj bi tebi molčal?!
2353 X   |               ni malenkostna, stvar je potrebna, če naj izginejo tisti zidovi,
2354 III |             nima več pojma o prej tako potrebni premičnini. Kultura je štobre
2355 VIII|             kateri je prebival. Kar je potreboval, si je s trudom pridelal
2356 I   |            imela, kar sta za življenje potrebovala. Dve deklici sta bili sad
2357 II  |                nakupili moke in drugih potrebščin. Trgovec pa nam je pridal
2358 II  |         prebivalstvo svoje življenjske potrebščine. Češnja je glavno drevo
2359 VII |             videla moje lešnike! To bo potresve o božiču!" ~Ko sva se vrnila
2360 X   |              devištva. Da sem jo vzel, potrl bi jo bil zakon, potrlo
2361 VII |          skoraj nič ostalo, tako da je potrla in pozobala še zadnji ostanek,
2362 X   |             bila upadlega lica in zelo potrta. ~"Spet sem pri vas," sem
2363 III |         izšolala, kakor sta izšolala v potu in trudu svoje sinove! ~
2364 IV  |              ji dati nekaj očetovskega pouka: ~"Kaj pa vendar počenjaš?
2365 III |           Cecilije. Čarobni vtis pa so povečavali svetli, na rdeče spominjajoči
2366 X   |         sosedov in sosedinj! ~Kakor že povedano, je bilo tisto leto izvanredno
2367 X   |          katere so se potem skladale v povesma. Ali manj ko jih je bilo,
2368 VII |              izraz vpeljal v slovensko povest, sem se moral s Stritarjem
2369 X   |               Elizabeta v sv. pismu je povila priletna Barba sina, katerega
2370 II  |           drevo in spomladi je krajina povita z belimi venci. Tudi oreh
2371 II  |            ravno ta smešnost je nehote povišavala -- če si nosil kaj človeškega
2372 V   |            njej, ki je bila pravzaprav povod vsemu pretepu. Iz njenih
2373 I   |            duša.  "Kam pa? Kam pa?" je povpraševal. ~Odgovoril sem čemerno: "
2374 VII |              vaseh okoli Jelovega brda povpraševali, bi se takoj izkazalo, da
2375 IX  |                ponižni pretep na Gori; povrhu sem moral pri razglasitvi
2376 II  |           zajec, če si ga slabo zadel. Povzdignila je ta glas. ~"Toliko sem
2377 I   |          oblike mladega telesa še bolj povzdigoval. ~Mama ji je ukazala, da
2378 V   |           sekanje je tisti dan na Gori povzročalo največje zanimanje! ~Skoraj
2379 IX  |                Drobnice tudi ne! Da ne pozabim, dve jareti nista v prodaji.
2380 III | karakteristično oblačilo je zagazilo v pozabo - kateremu se je videlo,
2381 III |            govori!" ~Ker je bilo mleko pozajeto, je družina vstala in odšla. ~"
2382 IX  |               mi je dostavila zbornica poziv, da naj v osmih dneh razložim,
2383 VII |               hodila na goro, se ji je poznalo, da je razočarana. Menila
2384 I   |               katero ve tri itak dobro poznate. Tiste dni -- morda je še
2385 V   |             tilnik, z glavama nekoliko pozvonil, da je tlesknilo in da sem
2386 V   |            mesa, odšel. ~Plesali so na Poševčnikovem skednju. Takoj po odhodu
2387 II  |            izhajati. ~Res smo nato pri Poševčniku na Talenskem vrhu nakupili
2388 IX  |              tožili, da sem jih osebno poškodoval in da sem jim v hudobnem
2389 Inc |       Vprašanje je torej: me li hočete pošlušati?" ~Gospa Marica, gospa Mica
2390 I   |                in vdana, vzor prave in poštene odgoje. ~"Kaj želiš, mama?"
2391 X   |            beseda na svatbi je veljala poštenemu njenemu imenu. ~Okrog peči
2392 IV  |                Prezgodaj se je veselil poštenjak. Kmalu sem bil v stari vaji;
2393 VII |                 Vranja gora se sama ne požanje." Zopet je z žarečim obrazom
2394 VII |                je ukazal, da jih lahko požanjem. Za prašiče so pa le dobre." ~
2395 III |               svojo golido zabranjeval požare. ~Tik hleva na dvorišču
2396 VII |               Kalarjevo dolino grem in požela bom ,vranje noge'. Dosti
2397 I   |    osemintrideset let. ~Tedaj se mi je poželelo po gospe Heleni, katero
2398 X   |              bila stara, večje je bilo poželenje! Ravno ko sem mimo prihajal,
2399 V   |           okusno in predvsem tudi jako praktično oblečen. Ni mi prihajalo
2400 VIII|               ki bi ti kuhal, ki bi ti pral. Če zboliš, si slabši od
2401 X   |              breg Karlovščice, kjer je prala pri tolmunu. Prinesli so
2402 IX  |                so butarniki. ~Kadar se praprot spravlja, zlože jo v veliko
2403 IX  |                odgovoril ter se pričel praskati. "Težko se dela in zanič
2404 I   |            tistega dne, ko sem ob roki pratike določil svojo starost, zavest,
2405 I   |              pomena -- sem vzel v roko pratiko ter izračunal, da dosežem
2406 I   |            davile na visoki šoli, in v pravdah sem koval če že ne rumenjakov,
2407 VI  |              pri nas, kadar prihaja na pravde sem gor. Kaj tisto! Dati
2408 II  |                temu je končno zmagal v pravdi. ~Lahko si mislite, kako
2409 I   |              bolan! Delaš, če se tisto pravdno pisarjenje sploh delo imenovati
2410 X   |                da sklepamo zakone brez pravega premisleka. V mojih očeh
2411 VI  |          zasmejala: "Glej, da prideš k pravemu oknu!" Kaj skupaj spraviti,
2412 II  |              besnel in bil je -- kakor pravimo -- vedno pripravljen, revnemu
2413 VI  |                dolgo ruto" -- sedaj ji pravite "ogrinjalka". Ker je imela
2414 IV  |               tem vam ni treba posebej praviti. ~Mati jih je bila polila
2415 IX  |        Mlačanovo na Jelovem brdu! ~"Ti praviš," sem se obrnil proti Danijelu, "
2416 IX  |             Boga, da me je privodil na pravo pot, ki je itak ležala pred
2417 VIII|         navadno nosi le ob nedeljah in praznikih. Včasih je prav globoko
2418 VII |              da jih lahko požanjem. Za prašiče so pa le dobre." ~Obraz
2419 I   |               malo, ješ pa veliko, kot prašiček pri koritu! Polenaril si
2420 X   |             pridelal svoje hodnične in pražnje srajce doma. Zatorej je
2421 IV  |               odnesel. ~Nato je hotela prebavljati. Splavala je h koncu tolmuna,
2422 II  |              trnjem ovenčani in krvavo prebičani Odrešenik s svojim križem
2423 V   |           temni ječi, ali gorje, če jo prebije! Meni jo je tisti dan prebila.
2424 V   |          prebije! Meni jo je tisti dan prebila. Obrnem se ter vprašam srepo,
2425 X   |          ugledala. ~V hiši pri mizi je prebirala Meta fižol in, ko sem vstopil,
2426 X   |     spregovoril pri vstopu. ~"Fižolico prebiram," mi je odgovorila, "pa
2427 V   |                bil trdno prepričan, da prebiva v naši sredi Bog in da bo
2428 VIII|               leseno kočo, v kateri je prebival. Kar je potreboval, si je
2429 VI  |             gre! Iz vsake veže so suli prebivalci; sredi vasi pa je obstal
2430 VII |         izkazalo, da vsaj dve tretjini prebivalstva še nikdar ni bilo na Blegošu.
2431 II  |                ravnine, kjer prideluje prebivalstvo svoje življenjske potrebščine.
2432 V   |              in katere velika smešnost prebivalstvu ne bo odšla. Vtisom smešnosti
2433 X   |               kupom, katerega je imela prebrati, skoraj popolnoma skrita.
2434 IV  |               kačji pastir. Gorkota je prebudila iz spanja belega večernega
2435 VI  |         pristopen, ko sem se odkupil s precejšnjim zneskom. Nekaj so peli,
2436 IX  |         paragrafov kazenskega zakona! ~Prečitavši zbornični dopis in pomislivši
2437 VI  |                 v kateri so se polnili predali gospodarju in družini v
2438 V   |                odprta njena skrinja. V predalu za obleko je bila razgrnila
2439 VI  |             postavila polno steklenico predme na mizo, je prisedla ter
2440 V   |                da sem tisti dan vsaj v prednebesih. ~Globoko me je zanimala
2441 II  |              seboj vikala! ~Pa Luca se predolgo časa vendarle ni mogla krotiti.
2442 X   |           gospodar sam z velikim belim predpasnikom je sušil lan ter moral zastavljati
2443 I   |              domov in sedaj je v belem predpasniku, ki je še bolj uveljavljal
2444 VII |            niti Erjavec me nista mogla predrugačiti: "živalca" je naš najnežnejši
2445 IV  |          Pritrdil sem mu. Dolgo je zrl predse. ~"Morda mi napišeš pismo
2446 II  |             cvetju od doma." ~Sedaj si predstavljajte to revo, ko je svojega mrtvega
2447 VII |               trati; ali obenem sem si predstavljal, kako bi bilo to telesce,
2448 V   |               Legenda sv. Jurija se je predstavljala torej v največji naivnosti,
2449 X   |               da bi jih mogel nadrobno pregledati. Ali Bog se ju je usmilil!
2450 IX  |                iz pekla bi me ne mogel pregovoriti, da bi odnehal od nje! Devet
2451 III |          dišalo po žitu. Ondi so stale pregrade, katere niso bile pri Presečnikovih
2452 IX  |              kupčija. Danijel pa ga je prehitel: ~"Za pet Kristusovih ran,
2453 VII |             Blegoša. Ta breg sva torej prehodila in preiskala. ~Hudičel je
2454 VII |             polno pot, katero si moral prehoditi do tratnate njegove strehe.
2455 III |              ga je zavrnila: ~"Ne bodi prehud ž njo! Ni posebnega zdravja
2456 VII |               Čemu boš hodila? Zate je prehuda pot; sicer pa tudi doma
2457 VII |         nepoklicanem mestu in morda še prehudo. Vsa trda je postala in
2458 IX  |               in dol; da pa ji dolgčas preide, bo trgala pokalice in pokala
2459 VII |            breg sva torej prehodila in preiskala. ~Hudičel je bilo vse polno,
2460 IX  |                je smel vestno in točno preiskati. Prekljuval mi je hrbet
2461 X   |                ga vlečem v Loko, da ga preišce prijatelj Arko, a leto za
2462 VII |              te ravno tako slepari kot prejšnja. Utrudljiva je taka hoja. ~
2463 IV  |                zbrana okrog nje družba prejšnjega večera. Da so bili žganci
2464 Inc |            Gospa Marica je z belo roko prekladala posode ter nalivala kavo,
2465 VIII|              penil Danijel, "molči, ti prekleti gorjanec, če ne - !" ~In
2466 IX  |             vestno in točno preiskati. Prekljuval mi je hrbet in prsi, tipal
2467 VIII|            melinah, kjer je vsako leto prekopal nekaj ledine. Ostalo pa
2468 V   |             prostor in roko v roki sta prekoračila prag gorske cerkve. Ves
2469 IV  |              zahteva, da ga sokosci ne prekose, ker velja za veliko sramoto,
2470 IV  |               puhtel od nje. ~Prvi sem prekosil svojo rajdo. Danijel pa
2471 VII |              kobulico upogniti z veje. Prekosila me je v vsakem oziru. Staknila
2472 VII |         Neprijetno delo: kosišče ti je prekratko in kosir tudi vedno odnehava,
2473 V   |               bila slabo izrezljana in prekričeče z barvami prevlečena. Vrhu
2474 II  |                ti, še trikrat je žival prekrižala pot; vselej je obsedela
2475 V   |                zavesti, me je kar mraz preletaval in sram me je bilo, da si
2476 II  |          sedela. Pred mano sta že bila prelezla klance do Lovskega brda.
2477 X   |            rečem, da do sedaj še nisem prelomil zvestobe, ki jo dolgujem
2478 VIII|                Jest že!" ~Takrat me je premagala skušnjava in pozabil sem
2479 V   |          slabotnem rodu štiri glave ne premagale, ona dva pa sta jo hitro
2480 VII |              Samo sedaj in sedaj me je premerila s plahim očesom, prav kakor
2481 III |             pojma o prej tako potrebni premičnini. Kultura je štobre vzela! ~
2482 X   |           sklepamo zakone brez pravega premisleka. V mojih očeh je zakon predvsem
2483 X   |              ljuba Mica, sem bil dobro premislil. Naša največja napaka je,
2484 IX  |                Tako, zdaj pa še naprej premišljuj! Mlačan, molči!" ~Butarnikov!
2485 X   |           gledati." ~"Ne."  Po kratkem premolku sem pričel: ~"Pravijo, da
2486 VII |               vendar opazil. ~Da bi jo premotil, sem jo pozval, da pojdiva
2487 I   |             sicer nista imela velikega premoženja, v obilju pa sta imela,
2488 VI  |               ki se rad baha, bodisi s premoženjem, bodisi s kako drugo stvarjo.
2489 IX  |           Danes je že poročena in koše prenaša po Anžonovih bregovih. To
2490 VI  |             pisarna ne mogla dolgo več prenašati moje odsotnosti. Pri vstopu
2491 IX  |            Časih so me ti spomini tako preobdali, da sem vrgel delo v kot,
2492 V   |          največji hitrici sem se moral preobleči in odložiti hribolazniško
2493 III |                kratkem času si je bila preoblekla srajčnik -- tudi to, za
2494 II  |          molitev, ali ta prilika me je preobvladala in razoglav sem korakal
2495 IX  |         dohtarjev na svetu, da jih kar preostaja." ~Vraga, ta dva sta mi
2496 VII |          neplodnih mlevov in ne divjih prepadov. Ali vzlic temu v svoji
2497 X   |           Dinca. ~Nadaljeval sem: ~"Ne prepirajmo se! Toliko je jasno, da
2498 II  |              ki je za nas križan bil." Preplašena ženska ni ostala pri enem;
2499 III |           osornost jo je bila prvi hip preplašila, pa se je hitro ojačila.
2500 VI  |               dekličem, ki se pehajo v prepotenih oblekah, o ljubezni govoričijo!
2501 V   |                ter si enkrat za vselej prepovedal, da bi s svojimi kamenčki
2502 IX  |                je: "Pravijo, da je tam prepovedano piti. Pijance zapirajo,