Part

2503 VII |          Videlo se je, da ji je žalost prepregla obrazek. Zamolklo je vprašala: ~"
2504 V   |             cvetjem je bilo čez in čez prepreženo, da se je vse treslo, če
2505 VI  |                se mi je odkrila ter me prepričala, da bo Katinka dobra gospodinja,
2506 I   |             ravno tako me je potlačilo prepričanje, da mi na svetu ne ostaja
2507 V   |      hribolazcu pristojé. ~Živel sem v prepričanju, da sem jako pametno, jako
2508 V   |             Presečnikovo dekle ni bilo prepričano! ~
2509 I   |             Helena me je kakor vsekdar preprijazno sprejela. Brez ceremonij
2510 V   |                pričel množici govoriti preprosto, naravno in lahko umljivo.
2511 I   |         večerjate." ~Izginila je in me prepustila občutkom, ki so se kar usuli
2512 VII |         neporabljiv. Planinsko to rožo presaditi v gosposko zemljo, je moralo
2513 VIII|              prinesi," je spregovorila Presečnica, ko je izročila culo svoji
2514 III |               kralj in gospodar je bil Presečnikov Boštjan na Jelovem brdu.
2515 II  |         jokajoči glas kimajoče Luce je presegal vpitje množice. -- Kakor
2516 V   |       postavljeno blago z enim udarcem presekal, bilo je tvoje; če se ni
2517 X   |                se pri Presečnikovih!" ~Presenetilo ga je tako, da mu je padla
2518 VII |               mislili na drugo, kar je preskrbeti dobremu gospodarju za zimo.
2519 VII |              majhen, bel cvet. Bila je presrečna: "Eno meni, eno tebi!" Z
2520 II  |            ljudi! O Jezus, jaz sem kaj prestala tisto noč!" ~Še mnogo sta
2521 X   |              je že drugi. ~Pri peči je prestoloval naš stari znanec Danijel.
2522 V   |           daljša pripomba. Kadar se je prestopala, so završala okrog Mete
2523 II  |               nas s trnjem kronan bil. Presunilo me je tako, da sem skoraj
2524 IV  |                danes; žilava moč se je pretakala po mojih udih in nisem se
2525 X   |               umrla, a še danes, ko je preteklo toliko let in ko se še vedno
2526 VIII|                vleklo svojega iz tolpe pretepačev, padali so trdi udarci,
2527 X   |            mizo lazili. Odcedno jih je pretepaval ter kričal: "Ali mi hočete
2528 VIII|              moški žensko tepe. Veliko pretepov sem že videl; ko je dekle
2529 V   |            bila pravzaprav povod vsemu pretepu. Iz njenih oči mi je žarelo
2530 III |                tem se ni predla nikaka pretirana govorica, kaj naj se mi
2531 X   |            svoj posel z nekako koketno pretirávanostjo, kakor je bila -- ne vem,
2532 VI  |                jo, pridem klicat!" ~Ta pretkana ženska niti obraza ni zavila,
2533 Inc |               dano, dano je bilo meni! Pretresala me je ljubezen, enaka viharju,
2534 IV  |             nekaj doživel. Dekle se je pretreslo in sapa je kar zapiskala
2535 X   |             jezikov teric pa na drobno pretrta dobra imena sosedov in sosedinj! ~
2536 V   |                 Svetle lase si je bila prevezala s trakom iz črnega žameta,
2537 V   |          hčerko. Boštjan - trezni mož, previdni mož -- pa je bil videti
2538 I   |              je podoben kozolcu, če ga prevrne burja pozimi. ~"Bolan sem!" ~"
2539 VII |             oddahniti, tako so jo bili prevzeli vtisi lepega razgleda. Nebo
2540 IV  |              vidim, da nisi od fare!" ~Prezgodaj se je veselil poštenjak.
2541 VI  |                sta spali Meta in Liza. Prezrl pa sem pri tem, da je izba
2542 I   |                Z njo skupaj sva čitala Prešerna in na marsikatero krasoto
2543 I   |              in na marsikatero krasoto Prešernovih umotvorov me je opozorila
2544 IV  |              zrak. Ali debeloglavec je prežal in takoj ga je pograbil,
2545 X   |            molčala, nerada molčala, in prežala je na priliko, da je posegla
2546 X   |             upijanil, zatorej so zaman prežali. ~"Alo, Danijel," -- pri
2547 II  |            pogorju. ~V tem pogorju sem preživel otroška svoja leta, kakor
2548 IX  |                na Blegoš ter še enkrat preživela šesttedensko skupno bivanje
2549 I   |            trenutek, katerega sem smel preživeti v vaši družbi, gospa Helena!" ~"
2550 IX  |              Danijelu, "da grunt lahko preživi dva človeka in jerbas otrok
2551 II  |            moral v službo, ker ga doma preživiti nisem mogla. Bila sem zapuščena
2552 I   |                 Dohodke imaš; lahko bi preživljal ženo in otroke. -- Oženi
2553 X   |             lomili, tam sem nekaj desk pribil. Tam me obišci, če te je
2554 II  |                morilec" ne sme v vas. ~Približali smo se prvim hišam. ~Čuli
2555 VI  |               govoričijo! In Bog mi je priča, da največkrat v neslanih
2556 VIII|              me je spremljala, kar sem pričakoval. Nosila mi je veliko ruto,
2557 II  |             Videl sem, da je s strahom pričakovala mojega odgovora. ~"Nekaj
2558 X   |                   Med sršene si zašel! Pričakovali smo te pa šele o božicu."
2559 II  |            obsodili?" ~"Njegov brat je pričal. Skrit za grmovjem, je hotel
2560 III |               Stemnilo se je. Posli so pričeli cepati v hišo in naenkrat
2561 II  |                 Zagledal se je v goro. Pričelo se mi je svitati, kdo bi
2562 I   |                kosteh: spodaj se mi je pričenjalo telo že nekako nesimetrično
2563 V   |         odgovorila. ~Plesal sem ž njo. Pričetkom se ni hotela k meni nasloniti,
2564 VI  |                je poskušala odsloviti. Pričnem zatorej tudi zdihovati: ~"
2565 IX  |                svetnike na pomoč in za pričo, da Mlačan drugače v Ameriko
2566 VIII|               Jaz naj bi tebi molčal?! Prid' sem, pa kmalu zveš, koliko
2567 II  |          potrebščin. Trgovec pa nam je pridal vrečico, katero smo napolnili
2568 V   |                prave grdobe. Morda nam pridejo še srečni časi, ko bodo
2569 X   |            zemlja dobra in da se dosti pridela." ~"Jáde."  "Živelo se bo
2570 IV  |           človeka, da bi se mu ne bilo pridelo kako smešilno ime. Radi
2571 X   |             Gospodaril bom, sejal bom, prideloval bom." ~Plaho je vprašala: "
2572 X   |           umelo trlico goniti in ž njo pridelovati svilnate, mehke plasti,
2573 X   |                prav videlo se je, kako pridigo je delala svojemu možu. - ~
2574 VIII|            Postranskega zaslužka si je pridobival s tem, da je hodil na Tolminsko
2575 IV  |              smo si gorjanci svoj kruh pridobivali. Konjiči in voliči, ki so
2576 I   |               pogorje! Lazi po skalah! Pridruži se koscem! Hodi, hodi in
2577 VI  |              nič!" ~"Nič!"  Tako me je prignala do Presečnika in v jezi
2578 VII |            sopla. Spanje pa ji je bilo prignalo nekaj vročine v glavo, da
2579 VI  |                koj opazil, da ni ostal prigodek te noči tajen. Danijel je
2580 V   |       prihajajo Posavčevi." ~In res so prihajali Posavčevi iz Martinovega
2581 V   |               praktično oblečen. Ni mi prihajalo na misel, da sem podoba,
2582 VI  |                  Kako, da k nam nič ne prihajate, gospod doktor? Kaj smo
2583 X   |               kaj zgodilo, ko že danes prihajaš?"  Z Boštjanom sedeva na
2584 VIII|              naj bi govorila. Tedaj je prihitela tolpica drobnih dolgorepk
2585 X   |              bil vprašal, pa bi si bil prihranil dosti bolečin." Pustil sem,
2586 I   |             sem se zatekel k tej svoji prijateljici, in vselej je njena materinska
2587 IV  |                okrog letala, kazala si prijateljstvo. Danijel je tolkel po svojem
2588 VII |            bila sramota, ko bi staremu prijatelju ne zlezel na plešasto glavo.
2589 X   |                ko ti gospodinja z malo prijaznim obrazom natrese moke v vrečico,
2590 VII |            povesila šobica in prav nič prijazno ni pogledala svojega roditelja.
2591 Inc |             nalivala kavo, da je silil prijeten duh pod zelene veje. ~Tudi
2592 VII |                privodi na Mali Blegoš. Prijetna je bila ta hoja: povsod
2593 V   |            harmoniko. K tej ne posebno prijetni godbi so vlačila dekleta
2594 III |               Ali vendar, kako je bilo prijetno ležati tu. Že ta zrak --
2595 V   |               se zasvetile nogavice in prikazali se čižemčki, prikladni vsaki
2596 V   |              in prikazali se čižemčki, prikladni vsaki gosposki nožici. Recite,
2597 IV  |               Po belem pesku se je bil priklatil od onega brega, vlekel se
2598 X   |             sem bil s tisočerimi vezmi prikovan na svojo slovensko zemljo
2599 III |            grdoba lena!" ~Mimo mene je prikrevljal Danijel s kozavim svojim
2600 VII |             morje. Pri tem mi ni mogla prikriti, da se ji je ob levem očesu
2601 VIII|             vaškim otročajem ni ostalo prikrito, sta se nekaj ruvala. Pri
2602 Inc |                  Kakor so lepe in srcu prikupljive, pa bi vendar življenje
2603 X   |        Elizabeta v sv. pismu je povila priletna Barba sina, katerega smo
2604 VII |               bilo murk, katerih je ob priličnem času prav mnogo. Skoraj
2605 II  |                vnet za molitev, ali ta prilika me je preobvladala in razoglav
2606 X   |               je srce v redu. Ob takih prilikah me moj prijatelj tolaži: "
2607 VIII|              smo že pri večerji, ko jo prilomasti v hišo. Sédel je takoj pri
2608 III |           nemščino, kakor si jo je bil prilomil v vojaški službi. ~Ko se
2609 II  |            tratino pod seboj, pa ti jo primaha tam doli rjav in kosmat
2610 V   |              zatorej mi v tem oziru ni primanjkovalo ničesar potrebnega. Prav
2611 III |         pristavi Boštjan, "in kadar jo prime tak dan, ni izhajati ž njo." ~
2612 V   |                Urša: "Ko v jasnem pasu primiglja . . ." Kje pa so bili moji
2613 III |               kaže, da je bil svoj čas prinesen iz Trsta -- je bil falot,
2614 VIII|        zavrniti. "Ruto o priliki nazaj prinesi," je spregovorila Presečnica,
2615 VI  |            gospod!" ~Da jo potolažim: "Prinesite mi polič vina, gospodična
2616 IV  |             strani tik curka; kadar je prineslo kobilico mimo, je že izginila
2617 II  |              pripadamo k zemlji, kakor pripada k tej zemlji jelka, ki zraste
2618 II  |                nehote smo občutili, da pripadamo k zemlji, kakor pripada
2619 III |              nov predpasnik si je bila pripasala. ~Barba je bila še vedno
2620 II  |              Ko jo pod Malenškim vrhom pripeljem do prvega ovinka v gozdu,
2621 V   |           spredaj na dveh mestih nazaj pripet, da se je kazala rdeča podloga.
2622 II  |           otroška leta. Niti najmanjši pripetljaj ni pozabljen in spominjam
2623 V   |           cerkveno streho. Vsak sva si pripisovala zmago; prepir pa je rešil
2624 IV  |            katere so se nabirale pene, priplavala velika postrv, katera je
2625 V   |                nepotrebna vsaka daljša pripomba. Kadar se je prestopala,
2626 Inc |                Vreme se spremeni," sem pripomnil, da bi napeljal govorico
2627 V   |                ravno okusni in tudi ne priporočljivi. Bili smo pri najboljšem
2628 II  |               Na dolgo in široko mi je pripovedovala, kako se je vozila na Dunaj,
2629 I   |                in razmetane črke so mi pripovedovale, da je Boštjan slabe volje,
2630 VII |             nekako slovesno je pričela pripovedovati: ~"Gotovo še ne veste, da
2631 VI  |                 Liza," sem zašepetal, "pripravi jo, pridem klicat!" ~Ta
2632 II  |                 kakor pravimo -- vedno pripravljen, revnemu kočarju "s sekirico
2633 IX  |             drobnice. Travniki so bili pripravni in njivice dobre. Ko je
2634 I   |           sprejela. Brez ceremonij sem prisedel k njej ter takoj opazil,
2635 VI  |          steklenico predme na mizo, je prisedla ter vprašala zadovoljno: ~"
2636 IX  |         drugače govoril! No, pa mi daj prisego!" ~Tako me je opeharil za
2637 IX  |               hiši! Ne da bi se bahal, prisežem pri živem Bogu lahko, da
2638 VI  |          Vikala me je, zatorej sem bil prisiljen, da sem jo tudi vikal, kar
2639 VI  |              sem jo zanesel k hiši ter prislonil k opaženemu okencu pri izbi,
2640 V   |             sovraštvo, in da si človek prisluži najlepši venec pri Bogu,
2641 III |                vzameta, kadar si dosti prislužita. ~Taka zaroka je vezala
2642 II  |              materi Luci v toliki meri prisojena. ~"Tako je tudi Špelica
2643 V   |             rešil gospod Jernej, ki je prisopihal izpod poljanskega stolpa
2644 III |              tabo." ~"Sitna je danes," pristavi Boštjan, "in kadar jo prime
2645 X   |       zadovoljna," -- tako sem ponižno pristavil. ~Pri Boštjanu bi bil prejkone
2646 X   |              imel kaj dolga?" ~"Nič."  Pristavila je grenko: "Na doto ti blez
2647 III |       popravljene, da ni mogoče loncev pristavljati in da so moški vsako leto
2648 V   |               krivci, kakor hribolazcu pristojé. ~Živel sem v prepričanju,
2649 VI  |               družbi postal šele tedaj pristopen, ko sem se odkupil s precejšnjim
2650 X   |             Jáde." Ta dvojna poljanska pritrditev ji je prišla kot smrtni
2651 II  |             izza katerega se tako radi privlečejo črni oblaki, da namočijo
2652 X   |                še kako žensko iz mesta privlečeš!" ~"Oženil se bom na Jelovem
2653 VII |         naokrog za Blegošem, dokler ne privodi na Mali Blegoš. Prijetna
2654 IX  |               poslan od Boga, da me je privodil na pravo pot, ki je itak
2655 X   |                kakor si ga terice rade privoščijo z moškimi, ki prihajajo
2656 VI  |               ji je vendar zaenkrat še prizanesla, da je okrevala in da ji
2657 V   |                 Žel sem torej največje priznanje, ker je v pogorju "grozno"
2658 VIII|            solze. To se ji je videlo. ~Prišedši na kraj, kjer je v globoki
2659 II  |               le bil "stric Matic", ki prišiva svoje gnezdo na rogovilico
2660 VIII|              Nato pa so, kakor so bile prišle, s šumom odhitele. Meti
2661 X   |              obupaj, Janez, boš precèj priženil! Dva otroka že imam in oba
2662 X   |                egoist, ko sem se hotel priženiti na Jelovo brdo. Ni se mi
2663 III |               hišo. Lojena sveča se je prižgala, da nam je svetila po temnih
2664 V   |              Poljanah. Ko je stopil na prižnico, sem mislil, da ga ne bo
2665 IX  |            ravno okroglih deset tisoč. Procente in špeže imaš tudi ti. Kar
2666 V   |          Poljanah. K Sovri na Videmski prod sva hodila ter zbirala ploščaste
2667 IX  |                jest pa sem jest! Danes prodajamo domačijo in o tem govori!" ~"
2668 IX  |             divjal gor in dol: "Saj ne prodajava kake beračije! Samo na ,
2669 IX  |            pozabim, dve jareti nista v prodaji. To se zakolje in posuši!
2670 IX  |             boš vedel: domačijo bi rad prodal; meni boš pa dal posojila
2671 VII |                ženskama pa gospodar ni prodrl, kar je samo ob sebi umevno.
2672 III |           mesta!' Tisti dan me je imel profos v rokah, ker sem bil svojemu
2673 III |              Za božjo voljo sem prosil profosa, da naj mi da puško v roke.
2674 VIII|                lačen," je spregovorila proseče, "ná, jej!" Nekaj sem se
2675 III |           veste!" ~"Povej nam kaj!" je prosila Liza, ki se očividno z Danijelom
2676 V   |                   Množica je napravila prostor in roko v roki sta prekoračila
2677 II  |               iskala, kako so ji vzeli prošnjo, da cesarja ni videla, da
2678 V   |              vdala in slonela mi je na prsih, da sem kar čutil, kako
2679 Inc |               me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate
2680 V   |                molek ter premikala med prsti debele njegove jagode. ~
2681 VIII|                samo parkrat kresnil po prstih, da jih je takoj kri podplula
2682 VI  |                 Dotaknil sem se mehkih prstov in napraviti sem hotel majhen
2683 II  |           Malenškim vrhom pripeljem do prvega ovinka v gozdu, pogledam
2684 V   |               prav lahno zavezala. Pri prvem koraku ji je zdrsnila na
2685 IV  |             nasprotnika. ~Kosa pa mi v prvih trenutkih ni hotela prav
2686 II  |                vas. ~Približali smo se prvim hišam. ~Čuli smo vpitje
2687 X   |           hudič! Po tistih jamah tiste pse vlačiti, to je dvakrat hudič!" ~"
2688 IV  |           kmalu je odmevala od drobnih ptic drobnih glasov. ~Postavili
2689 IV  |           trava in duh sveže zemlje je puhtel od nje. ~Prvi sem prekosil
2690 X   |               boš bredel, kadar bo šla punca z ženinom v cerkev! Moja
2691 X   |              pa bi ti bil vse razodel! Punco sem dobro poznal, rdeče
2692 III |             bilo v Brešiji. Tam so nas puntarji nekaj komandirali, in grof
2693 VIII|      svatovščina klepala. Če nočeš, pa pusti! A povem ti, da hrušek potem
2694 VII |               bukev. K sekanju me niso pustili, ker pade drevo nerodno,
2695 VIII|         Danijela pa vendarle ni hotela pustiti. Vzlic temu je gojil Danijel
2696 II  |          odvetnike, ki so mu denarnico puščali, da je pravda več stala,
2697 III |           prosil profosa, da naj mi da puško v roke. Dá mi jo ! Tresk !
2698 II  |               mu nimam kaj skuhati. Ni pšena, ni moke in drugega nič.
2699 VI  |             Imenitna ta jed -- moka in pšeno, gosto skuhano - je sedaj
2700 V   |               kaj posla. Stal je kakor rabelj tik klade, v katero je bila
2701 IX  |             razglasitvi sodbe vzeti na račun še zadovoljne obraze Posavčevih
2702 II  |             nemškega jezika. Nič mi ni računal in še nekaj za pot mi je
2703 III |             nekaj komandirali, in grof Radeci" -- Jakopin maršalovega
2704 III |            klicali za Jakopina. Bil je Radeckega vojščak, ponosen na svoje
2705 III |               bila brez viharjev: prav rado se je bliskalo in včasih
2706 II  |                imeli nobene pravice!" ~Radoveden sem postal. ~"Lemojte" --
2707 V   |               Množica je takoj postala radovedna in pritisnila k mestu, kjer
2708 X   |             podala k perici. ~Barba je radovedno vprašala: "Ali se ni kaj
2709 IV  |             gotovo je, da jo je mučila radovednost, kaj mi je Kalar povedal.
2710 III |               misel: ta obraz, nebeški Rafael, se je moral nekdaj že zibati
2711 III |              bilo, ko sem koprnel pred Rafaelovo podobo svete Cecilije! Naša
2712 IV  |               Drugo jutro me je zbudil rahel klic: "Vstati je čas!" Dan
2713 II  |             kožo po ledu. Ko je prišla rahla pomlad, staknili smo vsako
2714 IV  |                Prvi sem prekosil svojo rajdo. Danijel pa je vrgel z jezo
2715 IX  |              Tem trem falotom so se od rajskega veselja kar do ušes odpirala
2716 II  |          kurili krese, kjer smo lovili rake-koščake ali tolkli kozo "pod novim
2717 VII |              že nekoliko deležen sosed Rakitovec. Obdaja ga samo ponižna
2718 III |             obrazom, da ji je padla na rame. ~Na obraz ji je padala
2719 V   |               koraku ji je zdrsnila na ramena, da se je v vsej krasoti
2720 X   |             onemogla zdrknila čez mojo ramo. Obrazek, ki se je nagnil
2721 IX  |         prehitel: ~"Za pet Kristusovih ran, molči, Mlačan! Saj se vendar
2722 V   |             strahu zanihala: "Za božje rane, vsaj pred cerkvijo nama
2723 IV  |              večera. Da so bili žganci ranega jutra gospodarji, o tem
2724 VII |            gozd izsekan. Zategadelj je rasla tam dolga trava, vmes pa
2725 VII |           ravnina, na kateri so takrat rasle štiri smreke v štirikotu
2726 IV  |             časih, pa smo tudi drugače rasli in dorasli kot zeleni današnji
2727 VIII|               vstala ter viknila: "Tam rastejo Kristusove srajčke." Oddaljila
2728 VII |                posrečilo, da je dobila rastlino, na kateri sta viseli dve
2729 VIII|         pogorju in po njej si se moral ravnati, če nisi hotel dobiti očitanja,
2730 V   |            klarinetu, Klepač iz Četene ravni pa je obdelaval harmoniko.
2731 VII |               njo. ~Na sedlu je majhna ravnina, na kateri so takrat rasle
2732 II  |              ta vasica sredi rodovitne ravnine, kjer prideluje prebivalstvo
2733 IV  |            ruska" to, kar je mravlja v ravnini. ~Brez strahu je potem segla
2734 V   |             dne je nji in Šimnu sijala raz obraz. Povem pa vam, kakor
2735 V   |               da bi s svojimi kamenčki razbijala opeko na župnišču ali pa
2736 VIII|           nožem ne!" ~Samo Anžon se ni razburil. Boštjanu je spregovoril: "
2737 VIII|                na prsi, da bi ukrotila razburjeno srce. ~Odgovoril sem: "Če
2738 X   |            prej ali slej od kake večje razburjenosti umreti, ali jaz vem bolje: ~
2739 I   |                da se mu s tako nevesto razcvete bujna zakonska sreča. Za
2740 IX  |                ker se je bal, da bi se razdrla dobra kupčija. Danijel pa
2741 IX  |             Gori; povrhu sem moral pri razglasitvi sodbe vzeti na račun še
2742 VII |             bili prevzeli vtisi lepega razgleda. Nebo sicer ni bilo prav
2743 V   |               moških, s katerimi se je razgovarjal. Stopil je pred Šimna. Množica
2744 VI  |              se z Boštjanom nekaj časa razgovarjala, sem se podal za Danijelom.
2745 VI  |          živino napajala. Čul sem tale razgovor: ~Liza: "Kaj misliš, kaj
2746 X   |            umrla?" ~"O tem ne dopušččm razgovora, draga prijateljica!" ~"
2747 I   |            takoj opazil, da je danes v razgovoru bolj počasna. Nekaj je pletla,
2748 Inc |               me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste,
2749 V   |              predalu za obleko je bila razgrnila nad to kos belega papirja,
2750 X   |             možgane uhaja!" V največji razjarjenosti je dostavila: "Sedaj pa
2751 IV  |            lazila za teboj; vest te je razjedala, in to je hujše od ječe.
2752 IX  |             potice iz rumene ilovice! ~Razkačili so me tudi prijatelji in
2753 IV  |                kar je Danijela še bolj razkačilo: ~"Nočem več plače! Dobi
2754 V   |           dolžnika, a sta vendar tako "razkošno" živela. Nekaj se je opravičevala,
2755 II  |           ljudje vihteli kole in vile. Razlegal se je krik: "Živ ne bo prišel
2756 II  |               je pa na svoji strani še različne odvetnike, ki so mu denarnico
2757 II  |        doživimo, da se bodo dekleta iz različnih far med seboj vikala! ~Pa
2758 IV  |              iz vode in da so se jasno razločevale črne in rdeče pike. Pri
2759 V   |              nama daj mir!" ~Oni pa je razločno in glasno spregovoril: ~"
2760 VII |         trdovratno trdilo, da natančno razločuje modro morje. ~Nato sva se
2761 V   |            gospod kaplan o nji molčal. Razložil je kmetu, kako gospodarstvo
2762 IX  |             poziv, da naj v osmih dneh razložim, kako se v mojih očeh kmečki
2763 VII |              ter ji na dolgo in široko razložiti, da mora postati moja žena
2764 I   |              videti kakor po senožetih razmetan plot. ~Sestra moje matere
2765 I   |            vezalo. Tiste polomljene in razmetane črke so mi pripovedovale,
2766 IV  |                Kalarjevi hiši je kazal razmršeno svojo glavo Lovrica izza
2767 X   |              se bal, da bo kar tarnico razneslo! ~Pri jami je sedel Boštjan
2768 III |                red. Na steni je viselo raznovrstno orodje, da je bilo takoj
2769 VII |                se ji je poznalo, da je razočarana. Menila je, da sva že na
2770 V   |                Na poti k skednju mi je razodela željo: ~"Nekaj bi rada.
2771 VI  |         obnašanjem mi je hotel Danijel razodeti, da se brez skrbi lahko
2772 II  |          prilika me je preobvladala in razoglav sem korakal za onima, ki
2773 II  |          človek. Dolgi zapor mu je bil razoral lice in izpadli so mu bili
2774 IX  |                kakor bi sejal pesek na razorano njivo ali pa pekel potice
2775 VIII|                   To je Danijela močno razpalilo: ~"Kaj se boš ti zame menil!
2776 Inc |                svojega, ker z dobičkom razpečava sukno in platno?" ~Nobena
2777 I   |             zaukazal, da naj še enkrat razpne svoje mreže. ~Mlajša je
2778 X   |                hiše." ~Barba se je kar razpočila: "Boga zahvali, da se ti
2779 II  |        ponesrečil. Potem je bila dolga razprava in -- če sem se prav spominjal --
2780 IX  |                In ravno takrat, ko sem razpravljal z Danijelom in Mlačanom,
2781 IX  |                butarnikov," sem končal razpravo, "pa naj bo! Devet tisoč
2782 V   |                gospod Jakob tako čedno razpredel, da se je vse lepo ujemalo.
2783 V   |              štantih je bilo že precèj razprodaje. ~Cerkovnik je imel ta dan
2784 IV  |              svojo milobo. Širno se je razprostiral travnik pred nama. Otava
2785 X   |           solzami! ~Naenkrat sta se ji razrešili roki, s katerima je bila
2786 V   |              gledal in lazil. Imenitni razsajavci po shodih in pivnicah, za
2787 V   |             nadam, katere je trezni in razsodni mož morda gojil v svojem
2788 Inc |                kruha ter ga simetrično razstavila po mizi. Vmes pa je postavljala
2789 X   |              bilo dvojbe, da me hoče. ~Raztegnila je roke proti meni in hipoma
2790 VIII|                kar se je bilo iz njega raztreslo. Pri tem ni spregovorila
2791 V   |              delu, kar zahrope za mano raztrgan glas: ~"Lisica, lisjak sta
2792 V   |              zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina skupaj
2793 VI  |      pozabljeno gorsko vas, k revnemu, raztrganemu ležišču je prišel, da bolnika
2794 V   |                navadno na slami in pod raztrgano odejo ter ješ, kar možu
2795 I   |                njena materinska beseda razvedrila mojo dušo in čelo. V mojih
2796 IV  |              bi se ga bili sami bogovi razveselili! Da sem ga bil tudi jaz
2797 I   |                lepota na njej se je že razvijala, tako da je snubač lahko
2798 VII |             dni. Ta čas naj se deklica razvije in morda se kmalu zave,
2799 IX  |            kupnina in da se bo pri tem razvnel najsrditejši boj, je bilo
2800 VII |          ponižno bisažico ter po trati razvrstila z važnim obrazom, kar sva
2801 I   |      nesrečnega. Gospe Heleni pa se je razširil čaroben smehljaj po licu
2802 III |            Presečnikovih nekaj tednov, razžarilo se je obema lice. Prepričan
2803 V   |              obleko pa star, rjavkast "raš", ki je bil spredaj na dveh
2804 VI  |            imeli zelo v čislih. ~Prava raševina je zahtevala, da je stala
2805 VII |               na kateri sta viseli dve rdeči jagodi. ~Na enem vršičku
2806 VII |          spominjalo nate, Meta." Nekaj rdečice se ji je prikazalo na licu,
2807 VII |               trava, vmes pa vse polno rdečih jagod. Te so bile sicer
2808 VII |                  Dospela sva do Ajdove rebri. Na desno in levo je bil
2809 VIII|                  Le eden naj mi katero reče!" ~Škripal je z zobmi in
2810 IX  |                Od kedaj ne?" ~"O takih rečeh ne govorim rad, sem jih
2811 X   |             naj ti gospodari? Lahko je rečeno: ,Sem kupil', obdelovanje
2812 V   |       prikladni vsaki gosposki nožici. Recite, kar hočete, bila je zala
2813 III |              se povsod kazala snaga in red. Na steni je viselo raznovrstno
2814 X   |               očete doma, ki vas lahko rede, jaz pa sem berač!" In res
2815 IX  |             imata še kaj otrok, bogato redi in brez posebnega dela." ~
2816 I   |            telo, polenaril si dušo, in rediš se, kakor da je mast glavni
2817 V   |              ženske in že tedaj precèj redka. ~Kakor dvoje plahih ščenét
2818 V   |          kropom, po katerem so plavali redki cinki masti. ~V to posodo
2819 VI  |             moral opaziti, da ni slabo rejena v svoji kočemajki. -- Vzkliknila
2820 VIII|             kdo bo tepel v hiši, stara rejta ti!" ~Oglasil se je Anžon
2821 V   |             bil videti manj zadooljen; rekel pa ni nič. ~Z Meto sva še
2822 X   |           pride v vas, se vleče za njo rep zdravih in debelih otrok --
2823 III |             Jakopin repenčil, kakor se repenči petelin na gnoju. ~"Mantova
2824 III |            Liza. ~Takrat se je Jakopin repenčil, kakor se repenči petelin
2825 IV  |           mirni vodi, samo včasih je z repkom pomahala in bistri očesci
2826 VII |               sva pila iz ene in iste "repuljice", in kakor zaljubljen dijak
2827 VII |           veliko resnostjo, "sem vzela repuljico od doma, ker je grdo, piti
2828 V   |             teh besed je odmevala tiha resignacija, tiha odpoved nadam, katere
2829 II  |               brda. Sedaj sta čepela v resju, podobna kupu nesreče, in
2830 VI  |             gospoduje pa narava, ki je resnična mati resnične poezije! ~
2831 VI  |            narava, ki je resnična mati resnične poezije! ~Po lestvi sem
2832 I   |                součenec -- je živela v resnično srečnem zakonu. Zakonska
2833 III |               nad zglavjem, pa je zrlo resno in skrbno veliko božje oko,
2834 IX  |                med tem časom se je bil revež oženil -- "z ženo imava
2835 I   |           besede mi bo spregovorila ta revna duša.  "Kam pa? Kam pa?"
2836 IX  |              Bil je posvaljkan in jako revno oblečen. Na kozavem obrazu
2837 II  |             Sedaj si predstavljajte to revo, ko je svojega mrtvega otroka
2838 VI  |           glave in života. Voda je kar rezala. Na to se je skliceval Danijel
2839 IX  |         Dohtarji nimajo časa, da bi ga rezali, kakor režeš ti kruh otrokom.
2840 III |                 je to k sebi potegnil, režeč se: ~"Da ne bo mati mislila,
2841 V   |          telovadec -- sem ga usekal po režečem se obrazu, da je v hipu
2842 IX  |                 da bi ga rezali, kakor režeš ti kruh otrokom. Že vidim,
2843 IV  |               skaline, pod katerimi se ribe rade skrivajo. Ko sva pristopila,
2844 IV  |         tistega največjega sovražnika "ribica z roko". Po belem pesku
2845 II  |               je vzdignil in k meni je rinil. Ker pa je bilo deževalo,
2846 IX  |          pljuča kakor hlod, srce kakor risovo in tudi jetra so se prav
2847 V   |              špic, nad obleko pa star, rjavkast "raš", ki je bil spredaj
2848 IX  |              preveč!" ~"In živina?" je rjovel Danijel. "Te pa ne vidiš!
2849 VII |              že so lešniki dozorevali. Robčevina je od dne do dne bolj rumena
2850 II  |         Jelovemu brdu. ~"Vid'š, tam za robom je bilo! Na ozki stezi me
2851 II  |            govorilo, da sta se v nekem robovju na Blegošu srečala, se spopadla
2852 Inc |                v dotiko z njeno sladko ročico. Ali vmes jo posegla gospa
2853 X   |               da enakomerno vzdržujeta rodbino. Bil sem torej egoist, ko
2854 Inc |                v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski
2855 IX  |                svojo lastno zemljo, in rodim otroke, svoje lastne otroke!
2856 VII |          prijazno ni pogledala svojega roditelja. Nasproti dvema ženskama
2857 VII |                velikih šopih hudičele (rododendron), a ne spominjam se, so
2858 VIII|             oče izgovoril strm in malo rodoviten breg, bratje pa so mu pomagali,
2859 II  |              tiči mala ta vasica sredi rodovitne ravnine, kjer prideluje
2860 VII |           leščevja. Tisto leto je bilo rodovitno, zategadelj ni čuda, da
2861 V   |              bi pri sedanjem slabotnem rodu štiri glave ne premagale,
2862 II  |                prišiva svoje gnezdo na rogovilico pri veji, da mu giblje sapa
2863 I   |              jo komaj spoznaš." Barba, rojena Muhova iz Jarčjega sela,
2864 VIII|             domače zemlje, sedaj sleme rojstne hiše, sedaj stolpič na holmu,
2865 II  |            Zatorej me sili vse nazaj v rojstni svet in tja me bo sililo,
2866 II  |           nosile! Kadar zopet pridem v rojstno krajino, me v hipu obdajo
2867 V   |                srcem ji je zdrknila iz rok ter padla na zemljo. ~Urbel
2868 V   |              tal sklonila, tlesknila z rokami in se nato začela na tak
2869 IV  |             rokah pa je pričela vihati rokavce. Ko so bili na obeh rokah
2870 IV  |                je voda močila zavihani rokavček. ~S ponosom je zaklicala: "
2871 III |               srajce ali pa kratke, na rokavih v gube nabrane srajčnike! ~
2872 X   |            vodi, dokler je ni z mokrim rokavom zopet izvlekel. ~"Se ve,
2873 V   |         življenja. Mati božja v svojem rokokotronu je bila slabo izrezljana
2874 IV  |             drobnega mučenika. Nato je ropar z oskubenim trupelcem suhotno
2875 X   |           vnelo. Ženske so napravljale ropot s trlico in jezikom, so
2876 IV  |            mreže, na njih pa je ležala rosa v srebrnih kapljah. Oglašale
2877 X   |             čast si štejem, da je bilo rosno tvoje oko! Vprašala si: "
2878 IX  |               je dozdevalo, da njegovo rotenje ne napravlja posebnega vtisa
2879 IX  |              potegne samo devet tisoč. Rotil me je, da naj se mi vendar
2880 VIII|               tega pri delu v bregu. Z rovnico je kopal ledino, da so se
2881 IV  |                Otava je lepo kazala in rožice so cvetele po zeleni tratini,
2882 V   |                Kredarico. Na nogah sem rožljal z dobro zažebljanimi čevlji;
2883 VII |            bila poprej pritisnila Meta rožnata svoja usteca. ~Planinski
2884 V   |              kjer sta že silili na dan rožnati dve gredici, o katerih bi
2885 IX  |                pisarno ter taval okrog Rožnika in po njegovih plešastih
2886 VII |              neporabljiv. Planinsko to rožo presaditi v gosposko zemljo,
2887 VIII|                Tolminsko, Lizi pa ruto rumenih hrušk, po katere je bil "
2888 Inc |            gospa Dinca male krožnike z rumenim medom in surovim maslom. ~
2889 V   |               trona, ki je bil obdan z rumenimi sončnimi žarki. ~Tudi danes
2890 I   |             pravdah sem koval če že ne rumenjakov, vsaj srebrnjake, tako da
2891 V   |             bil nerodni cerkovnik ubil rumeno šipo v oknu, da se je videla
2892 IV  |               meni, kot bi imela deset rut okrog vrata; na rokah pa
2893 VI  |               Dam ti jo." ~Izpod dolge rute je izvila roko, ki se je
2894 IV  |                mojem pogledu. Vrgla je ruti v travo, a s tem je bilo
2895 VIII|          ostalo prikrito, sta se nekaj ruvala. Pri koncu pa je bil Danijel
2896 X   |              za malenkosti ne bomo več ruvali. Eno je glavno: Naša zemlja
2897 II  |              kravo pri hiši. Takrat je sadje cvetelo. Naložila in odpeljala
2898 III |                sta plemenita slovenska sadova naše zapuščene matere zemlje!
2899 VIII|              je pričela uživati grenke sadove, katere rodi vsaka ljubezen
2900 Inc |            kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi
2901 VII |                sad iz nje vzel, je bil sajast in rjav. Prihajala so pisma
2902 III |            tudi veza sta bila zavita v saje, od katerih je pri južnem
2903 VII |             veverice, če je bilo treba samca ali pa kobulico upogniti
2904 II  |            skrbi, ki grenijo življenje samcem po mestih! ~Hotel sem sesti
2905 V   |           Marijo, kakor bi se kopala v samem zlatu. Po moji takratni
2906 IV  |               pogled, da bi se ga bili sami bogovi razveselili! Da sem
2907 IX  |                živem Bogu lahko, da je samih butarnikov več kot trideset
2908 IV  |           kodeks! Kosil sem, vozil sem samotež in, kadar so izostali gnojarji,
2909 III |              je videl zidu vdihniti le samouk, katerega je Poljanski dolini
2910 III |             kakor sta svoj čas živela, samouka slikarja in kiparja. Bila
2911 VIII|             holmu, sedaj teman gozd na Samsonu, sedaj kaj drugega, se mi
2912 IV  |        povedati vam, da se mi se danes sanja v dolgi noči, kako lovim
2913 VII |            katerem se Meti do danes še sanjalo ni! ~Pravijo, da se proti
2914 V   |             bel kruh. Te posode bi pri sedanjem slabotnem rodu štiri glave
2915 I   |             ugledal, trgovec Bon, tvoj sedanji mož, gospa Marica. Ali takrat
2916 VI  |               redu. ~Na vasi smo se -- sedeč po plotovih -- pogovarjali
2917 VII |                lešnikarica in carovec, sedeča v bližini na smreki. ~Da
2918 VIII|               ko jo prilomasti v hišo. Sédel je takoj pri vratih na klop
2919 Inc |               se zornih prejšnjih dni!~Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem
2920 X   |             otrok -- mislim, da jih je sedem. Blagor ji, da je blagoslovljena,
2921 VII |                službo h Kalarju. Komaj sedemnajst let ima, pa bo že za volarja.
2922 VII |            obstala na vrhu. Do svojega sedemnajstega leta je živela v vznožju
2923 IV  |          pozobala tisto jutro; šele za sedemnajsto se ni več zmenila, tako
2924 X   |                prihajaš?"  Z Boštjanom sedeva na skalo: "Nekaj se je zgodilo:
2925 IX  |           Danes si tudi v stiskah, ker sediš na gosposkem stolu, kjer
2926 VII |                se okrepčala ž njo. ~Na sedlu je majhna ravnina, na kateri
2927 IV  |              Ali njena porogljivost ni segala do mene: ko sem že pohajal
2928 V   |               v sivih nogavicah, ki so segale do kratkih hlačic, bingljajočih
2929 VIII|         izvanrednega. ~Za slovo smo si segli v roke z očetom in materjo.
2930 X   |                 Ali že tiste dni se ni sejalo toliko lana kot v časih,
2931 IV  |            Nato je omahnil in zopet je sekal z nožem po zemlji. Ko se
2932 V   |        zasekana ostra sekira. Tu so se sekali štruklji. Če si mehko, pokonci
2933 V   |             vrha. Pri Veharju se je že sekalo in pri štantih je bilo že
2934 V   |        štrukelj pa je ostal Nacetu. To sekanje je tisti dan na Gori povzročalo
2935 VII |            Kalom deset starih bukev. K sekanju me niso pustili, ker pade
2936 VII |              drevo nerodno, če ni prav sekano; ako se pa nerodno postaviš,
2937 II  |        pripravljen, revnemu kočarju "s sekirico dobro jutro voščiti". Temno
2938 II  |               ozki stezi me je srečal, sekiro je vzdignil in k meni je
2939 X   |           kosale s trlicami. Zadnje so sekljale, prve pa obrekovale: izpod
2940 IX  |              ta Danijel se mi je videl sel, poslan od Boga, da me je
2941 III |               je objemala Presečnikovo selišče. ~
2942 IX  |                njega napelješ, pa imaš sena, da se od njega gnoj dela!
2943 VI  |              zemlje, se je prikazal iz sence pri hiši hlapec Danijel.
2944 I   |     nesimetrično zaokrožati, zgoraj ob sencih pa je že nekaj sivelo, kakor
2945 V   |               jagode. ~To je bila prva senzacija shoda na Gori. Druga je
2946 I   |               in Iepe ženske v španski Sevilji. Samo ob sebi se ume, da
2947 IX  |               imaš tudi ti. Kar v roko sezita, Mlačan!" ~Ugovarjal sem: "
2948 IV  |                pa smo komaj čakali, da sežemo po žlicah. ~Volóvi maslovnik --
2949 IX  |               Pijance zapirajo, da jim shajati ni mogoče. Gotovo tudi mene
2950 V   |             spat! ~Z nedeljo je prišel shod na Gori. Zjutraj je bila
2951 V   |              To je bila prva senzacija shoda na Gori. Druga je nastopila
2952 V   |                 Imenitni razsajavci po shodih in pivnicah, za tepež pa,
2953 VII |               lešnika ter ju s slastjo shrustala s svojimi belimi zobčki: "
2954 V   |         današnjega dne je nji in Šimnu sijala raz obraz. Povem pa vam,
2955 IV  |               ozrla proti hlapčetu ter siknila: "Švedra!" ~Ta pa se je
2956 II  |               čutili z njo! Zatorej me sili vse nazaj v rojstni svet
2957 V   |               stara navada, da plesice silijo k plesu in da se dajo plesalci
2958 X   |                 katera so tudi narazen silila, se ji je napravila črta
2959 V   |               tudi spodaj, kjer sta že silili na dan rožnati dve gredici,
2960 II  |              rojstni svet in tja me bo sililo, dokler me bodo noge nosile!
2961 VII |              je prihajala moja jeza še silnejša. Videlo se mi je, da sem
2962 II  |             korakal za onima, ki sta v silnih stiskah iskala pomoči pri
2963 VII |             Selški in Poljanski dolini siloviti studenec, ki z imenitno
2964 Inc |        narezala je belega kruha ter ga simetrično razstavila po mizi. Vmes
2965 I   |              in pismo mi je pisal njen sin Boštjan Presečnik, ki je
2966 X   |               je povila priletna Barba sina, katerega smo krstili na
2967 VII |               svoji domišljiji gledala sinje Jadransko morje. Pri tem
2968 III |                še pozna? Imeni slavnih sinov zadnjega se bleščita s kamnite
2969 III |         izšolala v potu in trudu svoje sinove! ~Na ta dva moža sem mislil
2970 IX  |                je stari Mlačan svojemu sinu posestvo izročil, ni imel
2971 Inc |                   Ti dobro to veš, ker sioženjen!" ~Grenko-zasmehljivo so
2972 VII |              in dozdevalo se mi je, da sipajo iz njih žarki ljubezni in
2973 III |                malo sram pred tabo." ~"Sitna je danes," pristavi Boštjan, "
2974 VIII|               in najsi je bilo še tako sitno! ~V Danijelu je vse kipelo,
2975 IX  |              eno jare, ker nisem hotel sitnosti delati, ko smo v Loki pismo
2976 III |              počenja in o drugih takih sitnostih. Umelo se je na obeh straneh,
2977 I   |               ob sencih pa je že nekaj sivelo, kakor pozimi, če leži ivje
2978 V   |           čevlji; méči pa sta tičali v sivih nogavicah, ki so segale
2979 VII |                napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki so čokali po
2980 III |              vežbala se cela stotnija. Sivo-rdeče-belo je bila v umetnih štirikotih
2981 VII |             gor, dol pa ne more, ga je sivomodri hudobnež takoj pognal, da
2982 I   |                v kako pogorje! Lazi po skalah! Pridruži se koscem! Hodi,
2983 II  |             spominih sem spoznal Šimna Skalarja, s katerim sva v otroških
2984 II  |                nastalo med Kalarjem in Skalarjem. Bogatin je besnel in bil
2985 II  |              je potem ves srečen nosil Skalarjev Šimen. ~Pri odhodu je Posevčnik
2986 X   |             Kalar dajal svojo hčer Ano Skalarjevemu Matičku, ki je pri njem,
2987 IV  |             katerega so obdajale votle skaline, pod katerimi se ribe rade
2988 IV  |           kadar pred tabo švignejo pod skalnati rob. ~Dolgo je molčala;
2989 VII |              izmed pečin hreščila jata skalnih jerebic ter se spustila
2990 VI  |            pikapokalo s Presečnikovega skednja. Nasad za nasadom smo omlatili,
2991 VI  |          trenil, so potihnili cepci po skednjih, je ponehalo kričanje otrok
2992 VI  |               ne bilo, če bi se človek skesal. Če kaj vem, bo pri Presečnikovih
2993 IX  |                ne, imam pravico, da se skesam. Odštel sem takoj are pet
2994 X   |             plasti, katere so se potem skladale v povesma. Ali manj ko jih
2995 III |               Sad zemlje smo jemali iz sklede, ga solili in jedli. Ko
2996 VIII|                besedami je odšel. ~Pod sklednikom je bil Danijel med jokom
2997 X   |            Naša največja napaka je, da sklepamo zakone brez pravega premisleka.
2998 VIII|         pozabil sem popolnoma na svoje sklepe: ~"Po mestih -- poglej,
2999 VI  |                kar rezala. Na to se je skliceval Danijel ter je hitro opravil.
3000 V   |                 pa se je skoraj do tal sklonila, tlesknila z rokami in se
3001 II  |           zajček. Kak streljaj od mene skoči na pot. Prav nič se ni bal
3002 VI  |            imela Jera svoj dom, sva se skopala in oprala prah z glave in