Part

  1 I      |            dobim lepo nagrado. Ali mi zaupaš, Polonica," se je
  2 I      |             Zadnji kmetski punt pa mi je ostal v spominu. Kakih
  3 II     |     gospodar in zapovednik in kdor mi kljubuje, tega pohodim in
  4 III    |         umakneš?" ~"Mislim, da sta mi zlomljeni roka in noga in
  5 III    |       napadel?" ~"Ne vem. Reklo se mi je, naj grem z gospodom
  6 III    |        gospodom in naj storim, kar mi ukaže." ~"Kdo ti je to rekel?" ~"
  7 III    |        napadu?" ~"Ne vem. Reklo se mi je, naj grem z gospodom
  8 III    |        gospodom in naj storim, kar mi ukaže." ~"Kdo je ta gospod?" ~"
  9 IV     |           grajščine Svibno. Zdi se mi, da so nas napadli, ker
 10 IV     |           rebra bi te sunil, da si mi napravil tak strah." In
 11 IV     |           je pripovedoval opat "se mi zna slabo goditi. Moji nasprotniki
 12 VI     |           vizitator Angelus. To se mi zdi jako čudno, zakaj pisalo
 13 VI     |        jako čudno, zakaj pisalo so mi različni gospodje visokega
 14 VI     |    premilostnega gospoda opata, da mi izvoli pokazati samostanske
 15 VI     |             prav nič. Veste, slabo mi je postalo. Ščipalo me je
 16 VI     |            Vaša milost, in hudo se mi je storilo, da bom moral
 17 VII    |           kakor živina, žanjemo pa mi, ki ničesar ne delamo. Samostansko
 18 VII    |        premoženje je veliko. Ko bi mi živeli kristjanski, bi lahko
 19 VII    |         ima. Ljudstvo nas kolne in mi smo to zaslužili." ~Med
 20 VII    |    mogočnim glasom zaklical: ~"Bog mi je priča, da sem še premalo
 21 VIII   |          Če bi se poboljšal, bi se mi še slabše godilo, kakor
 22 IX     | zadovoljstvu in izobilju živel, če mi ne bi bilo za naš stari
 23 IX     |            ti omožila s Pavlom, bi mi odvzela veliko skrb. Ti
 24 IX     |         odvzela veliko skrb. Ti bi mi pa tudi omogočila, da bi
 25 X      |         neka ženska pri spovedi in mi je pravila, kako med kmeti
 26 X      |           na vse načine pestil, da mi mora prinesti vsaj pet srebrnikov,
 27 X      |        mrcina ni ustrašil. Venomer mi je pripovedoval, da je opat
 28 X      |          je vzkliknil opat. ~"Tako mi je pravil tisti tvoj norčavi
 29 XI     |          morem pustiti. Tako tesno mi je pri srcu, prav kakor
 30 XI     |          šepetala Polonica. ~"Opat mi je poveril važne posle,"
 31 XI     |       zatiškega samostana. In opat mi je zatrdno obljubil, da
 32 XI     |       Pomisli - plemstvo! Ves svet mi bo odprt! Vojvodinja Virida
 33 XI     |            naj pazim na vas, in če mi pride kak kutar"... ~"Mu
 34 XI     |           prej služila v Št. Vidu, mi je enkrat dejala: ,Matija,
 35 XI     |         vedno biti pri hiši.' Tako mi je pravila Lojzka in to
 36 XI     |            tepec? Strela božja, če mi to še enkrat rečete, vam
 37 XII    |          kaj je samostanski vojak. Mi se še hudiča ne bojimo.
 38 XIV    |         opat, nego kot mož." ~"Kaj mi hočete, premilostni gospod!" ~"
 39 XV     |         Rovanu: ~"Gospod, posodite mi kak dober meč - in kako
 40 XVI    |            pek misli tako. Oni dan mi je rekel, da najlepše rodbinsko
 41 XVI    |         vzplamtel zdaj Andrej, "če mi še eno tako poveš - ne vem,
 42 XVI    |           ne veš, kaj hočeš! Če bi mi obljubil, da boš pameten
 43 XVI    |          še nekaj več veš, nego si mi povedal," je zakričal v
 44 XVI    |            Če me boš tako stresal, mi pade še duša iz života in
 45 XVII   |           rekel: ~"Golobičica, daj mi poljubček!" Sklonil se je
 46 XVII   |      svojimi čarovnijami v greh in mi potem stregla po življenju.
 47 XVIII  |           je začel Rovan, "povejte mi, kaj se je zgodilo s tem
 48 XVIII  |            gospodaril v ti koči. ~"Mi ga ne smemo soditi. Ko bi
 49 XVIII  |             kaznovali bi samo nas. Mi smo le kmetje, on je pa
 50 XIX    |             je prosila, "pomagajte mi - ne pustite me same v tej
 51 XIX    |        množici in rekel: ~"Možje - mi imamo vojsko z moškimi,
 52 XIX    |           Margareta. "Pomagali ste mi iz velike stiske." Margareta
 53 XIX    |       vzamem ničesar. Vaš denar bi mi še roko sežgal." ~"Kaj govorite,
 54 XIX    |           je rentačil Matija. "Naj mi le pride v roke! Jaz bi
 55 XIX    |         bilo nič novega. ~"Povejte mi vendar, kaj da imate z opatom
 56 XIX    |           z mano v hišo in povejte mi vse. Jaz moram vedeti, kak
 57 XIX    |          prosila Margareta. "Rovan mi je že dvakrat priskočil
 58 XIX    |          Pa tega ni dosegel. Rekel mi je, da je hotel tako urediti,
 59 XX     |          tako človeška bitja kakor mi." ~"Seveda, seveda," se
 60 XX     |            to ali ono pravično, če mi pravi moje srce, da je to
 61 XX     |            povelje." ~"Ne zamerite mi, visokost," je rekla Margareta, "
 62 XX     |           tvoje zmote. Sicer pa se mi zdi potrebno, da obvestim
 63 XX     |            napravilo vtisa. ~"Tega mi nikdar ne odpusti," je rekla
 64 XX     |            kako mnenje tako, kakor mi narekujeta srce in pamet,
 65 XX     |      Siliti me ne more nihče in če mi reče vest, da je krivično,
 66 XX     |         pristavi? Hvala Bogu! Zdaj mi je laglje pri srcu!" Margareta
 67 XX     |           Margareta nežno. "A bilo mi je tako hudo! Toda, povej,
 68 XX     |            nekaj trenutkov, "povej mi na svojo čast, kaj se je
 69 XXI    |           na samostanski pristavi, mi daste zadoščenje z orožjem.
 70 XXII   |           se mu kaj zgodilo, bi to mi krvavo plačali." ~Velikaši
 71 XXII   |      vojsko s samostanom. Če bi se mi kaj primerilo, ne bi šel
 72 XXII   |           je zadela v vrat. Zdi se mi, da že umira." ~Prior je
 73 XXIII  |            bila groza. Samo ker se mi kmetje smilijo, ker nečem,
 74 XXIV   |         začela vojvodinja. "Pravil mi je o njih gospod opat. Vi
 75 XXIV   |        presvetla vojvodinja, da bi mi pripovedovali o opatovem
 76 XXV    |      pričat proti opatu. ~"Verjemi mi," je rekla opatu - kadar
 77 XXV    |          in dober človek, kakor so mi pravili menihi v Reinu.
 78 XXVI   |        dejala vojvodinja. "Pojasni mi vendar to stvar." ~"Prav
 79 XXVI   |       zatiškem samostanu. Odkazati mi morajo novo hišo poleg cerkve
 80 XXVI   |          bom čez leto dni, - in če mi ti pomoreš - zopet zatiški
 81 XXVII  |            opata. Sicer pa vem, da mi gospodična Margareta ni
 82 XXVII  |      nastavljala mreže! ~Verjemite mi, to žensko si je izbral
 83 XXVIII |            reči. Prosim, pojasnite mi stvar." ~"To je hitro storjeno,"
 84 XXVIII |            vašemu bratu Albertusu, mi je prinesel hlapec vojvodinje
 85 XXVIII |       hočete biti tako prijazni in mi prepustiti to pismo?" ~"
 86 XXVIII |         dostavil: "In še prav všeč mi je, da vi tega pisma niste
 87 XXVIII |        ljudi in v drug kraj. Tukaj mi ni več ostati." ~Ko je Rovan
 88 XXVIII |           kar sem sam slišal, tega mi še opat ne utaji," je godel
 89 XXVIII |            je vprašal Matija, "ali mi prepustiš svojo ženo? Saj
 90 XXIX   |       Govori vendar!" ~"Vojvodinja mi je rekla, naj grem koj v
 91 XXIX   |       izrednega!" ~"Da, in ukazala mi je tudi, da razen tebi ne
 92 XXIX   |          splazil v kuhinjo. In tam mi je moja prijateljica, debela
 93 XXIX   |         Matija. Saj grajski kaplan mi je oni dan pravil, da so
 94 XXIX   |            zavrnil Rovan. ~"Kaplan mi je tako pravil. Malo vinjen
 95 XXIX   |        vprašal: "Kaj sedaj?" ~"Daj mi kako svojo obleko in orožje,"
 96 XXX    |            rekel oskrbnik, "zdi se mi, da utegne Peter Limbšak
 97 XXX    |        zato proglasil za opata ter mi podelil vse pravice." ~"
 98 XXX    |         ptiček moj? Dosti dolgo si mi delal ovire in napotja,
 99 XXX    |         ovire in napotja, dosti si mi povzročil skrbi in težav.
100 XXXI   |         Kaj naj poskusim? Svetujte mi, pater Hugon, saj ste moder
101 XXXII  |            se vam bati nič hudega. Mi nismo razbojniki, marveč
102 XXXII  |       Rovan je pa naš prijatelj in mi bi ga radi rešili." ~"Jaz
103 XXXII  |       besede in duhovniške prisege mi že davno nič ne damo. Mi
104 XXXII  |           mi že davno nič ne damo. Mi smo vas prijeli zato, da
105 XXXIII |           zaželeni trenutek, sedaj mi iztrgajo sovražnika iz rok!" ~
106 XXXIII |           je moj brat? Oh, povejte mi, kaj je z mojim bratom?
107 XXXIII |            Lamberg. ~"Da! Upam, da mi ne boste zamerili, da sem
108 XXXIV  |            kar sem sam videl, tega mi nihče ne utaji." ~Ker je
109 XXXIV  |     Vojvodinji bi se laskal, da bi mi najprej pomagala, potem
110 XXXV   |           a zdaj ni nikogar, da bi mi želel srečno pot. ~
111 XXXVI  |    ljubezni, ki sva jih preživela, mi daje upanje, da me uslišiš."  "
112 XXXVI  |    prijateljem - posebno gorka sta mi Angelus in vetrinjski opat -
113 XXXVI  |          Upam, da ga pridobim. Mož mi je pisal, da pride v kratkem
114 XXXVI  |        nadaljeval: ~"Poslušaj, kaj mi piše kot dodatek svojemu
115 XXXVI  |            pesem?" ~"Čemu? Migljaj mi je dal, da je tudi on pripravljen
116 XXXVI  |           da iz Reina, toda Matija mi je pri kupici vina povedal,
117 XXXVI  |          več. Vojvodinja Virida bi mi tega nikdar ne odpustila.
118 XXXVII |           vseh zvijač? Vsaj zdi se mi, da tudi Vam te fraze ne
119 XXXVII |            lahko ugnati. ~"Krivico mi delate, gospod Rovan, veliko
120 XXXVII |            je nadaljeval opat. "To mi je resnično žal. Poznam
121 XXXVII |           ne potrebujem. Moja vest mi pravi, da nisem ničesar
122 XXXVII |          rekel Rovan. "Stregli ste mi celo po življenju in najeli
123 XXXVII |     poiskal tistega zadoščenja, ki mi gre." ~"Hvala za toliko
124 XXXVIII|            korist. ~"Margareta, ti mi moraš pomagati," se je obrnil
125 XXXVIII|           proti meni. ~"Vojvodinja mi je sama rekla, da je že
126 XXXIX  |          ne rekel, zakaj včasih se mi nos res sveti, ali Rovana
127 XL     |            imponirati. ~"Margareta mi je povedala, da ste prinesli
128 XL     |           je rentačil Matija. "Saj mi je Rovan povedal." ~"Rovan?"
129 XL     |          vzameš svoje izvoljenke,' mi pravi z globokim glasom,
130 XL     |         prav rad bi jo imel, če bi mi dala dosti pijače." ~In
131 XL     |            mrmral. "Prav dopade se mi." ~In mirno je zaspal, kakor
132 XLI    |         odgovoril Rovan. "Komisija mi je naročila, da izročim
133 XLI    |           Pater Hugon," je dejal, "mi je obljubil, da postanem
134 XLII   |           kar Vas bo zanimalo. Bog mi je priča - prijatelj Vašega
135 XLII   |              Šele pred nekaj dnevi mi je pisal moj brat, da se
136 XLII   |           v strašno ječo - tako so mi pravili naši menihi - in
137 XLII   |            rekla. "Prosim, povejte mi vse, kar veste." ~Matija
138 XLII   |            me je tako ganilo da se mi je kar grlo posušilo. Ali
139 XLII   |            fino, dobro godi. To se mi je zopet čudno zdelo, a
140 XLII   |         Usmilite se me - pomagajte mi!" ~Matiji se je milo storilo.
141 XLII   |   zaklicala, "k Rovanu pojdem - ta mi pomaga, če kdo na svetu,
142 XLII   |           pomaga, če kdo na svetu, mi pomaga on." ~"In jaz z njim,"
143 XLIII  |       Albertusa morava rešiti. Ali mi boš pomagal, Matija?" ~"
144 XLIV   |        storil! Opat me je najel in mi je obljubil bogato nagrado,
145 XLIV   |          služil za hlapca. Naročil mi je, naj pridem v Zatičino,
146 XLIV   |           pridem v Zatičino, da se mi bo tu dobro godilo. Ko sem
147 XLIV   |       dobro godilo. Ko sem prišel, mi je obljubil sto cekinov,
148 VL     |         zato, ker je mislil, da se mi godi krivica. Poznam tisti
149 VL     |        storila. Šele notar Leutwin mi je moral povedati, kako
150 VL     |             Ali je to lepo, da sta mi to prikrivala?" ~"Ali gospodična"
151 VL     |            Prosim, poslušajte, kaj mi naroča moj brat v tem pismu: ~,
152 VL     |           mu roko in prosi ga, naj mi odpusti vse zlo, ki sem
153 VL     |         pismo ima še dostavek. Ker mi branite izpolniti naročilo,