Part

  1 I      |             dosti takih stvari, a jaz si nisem vsega zapomnila. Ali
  2 I      |               Vrgli so ga v ječo - ti si bila ravnokar na svet prišla -
  3 I      |        zaprtega dolgo mesecev. V ječi si je nakopal strašno bolezen.
  4 III    |           konja in vprašal sočutno: ~"Si li težko ranjen, da se ne
  5 III    |          naredite hiter konec." ~"Kdo si?" ~"Hlapec na graščini Svibno." ~"
  6 III    |          graščini Svibno." ~"In zakaj si me napadel?" ~"Ne vem. Reklo
  7 III    |          Matija ga je nagovarjal, naj si privošči počitka, a Radovan
  8 III    |               tem nič slišati. Izpral si je rane in jih površno obvezal,
  9 IV     |            ubral v rahel usmev. ~"Ali si še živ?" je veselo vprašal
 10 IV     |             pod rebra bi te sunil, da si mi napravil tak strah."
 11 V      |               bilo veselo, kajti opat si vizitacije nikakor ni želel,
 12 V      |           prva skrb je sedaj bila, da si pridobi med samostanci in
 13 V      |         Kristusovega vnebohoda. To so si kmetje že davno želeli.
 14 V      |             se velika stvar. A povej: si li voljan, zame kaj storiti
 15 V      |          Rovan. ~"Zanašam se nate! Ti si edini kateremu verjamem,
 16 VI     |        avtoriteto skušal odpraviti in si s tem nakopal sovraštvo
 17 VI     |          drzneš tako govoriti. Kdo pa si?" ~Matija, ki je bil med
 18 VI     |       vizitator. "In od samih bolečin si prepeval nesramne pesmi
 19 VII    |              samostanom." ~"Ne? Lejte si! No, če niso zadovoljni,
 20 VII    |        kulture v te kraje in pridobil si je velikih zaslug. Naši
 21 VII    |        potratno in razuzdano." ~"Prej si pa rekel, da nisi kriv tistih
 22 VIII   |             Zunaj je dež lil tako, da si straža ni upala stopiti
 23 VIII   |              dejal prior Markvard, ti si pijanec, požeruh, igralec
 24 VIII   |             ramo in mu rekel: ~"Dobro si jo izpeljal, Andrejče, tako
 25 VIII   |             Noben zlodej ne sluti, da si ti oprostil Hugona. Pa veš,
 26 VIII   |           dobil ključa."  "Dobro delo si storil, Matija," je rekel
 27 IX     |             je smejal na vse grlo, ko si je predstavljal, kako bi
 28 IX     |       odgovorila Margareta. ~"Otročja si in nerazumna," je začel
 29 IX     |             je dejal opat: ~"Premisli si torej še enkrat in bodi
 30 IX     |               poudarkom: ~"Premisliti si nimam ničesar. Kar sem rekla,
 31 X      |              poseben zajec, a kolikor si tudi belim glavo, ne morem
 32 XI     |              žalost nasmehnila. ~"Kaj si imel nevesto, Matija?" ga
 33 XI     |            Matija?" ga je vprašala in si otrla solze. ~"Pa še kakšno!"
 34 XI     |            nežno začel praviti: ~"Ali si že kdaj videla, kako ujame
 35 XI     |              če že ne pride nazaj ali si pa izbere drugo, pasja dlaka -
 36 XII    |               in brezskrbno živeli in si kratili čas s pijančevanjem,
 37 XII    |            grad v Št. Lambertu, da bi si pridobil ljubezen lepe opatove
 38 XII    |           tega nista izdala. ~"A - ti si torej tatinski lovec, ki
 39 XII    |               razgovor. "Na - pij, da si dušo privežeš!" ~Ponudil
 40 XII    |       oglasila Polonica. ~"Pogumen pa si, Matija, pogumen," se je
 41 XIII   |                Huda bo, Jernej." ~"Ti si pa strahopetnik," je govornika
 42 XIII   |            kjer je stal škaf vode, in si začel močiti glavo ter si
 43 XIII   |             si začel močiti glavo ter si izpirati kri. ~"Menda boste
 44 XIII   |               tudi pomagala." ~Spiral si je rano do jutra in jo skrbno
 45 XIV    |             Polonica bridko jokala in si pulila lase, ko je starka
 46 XIV    |              storil zate vse, samo da si pridobim tvojo ljubezen?" ~"
 47 XIV    |             tako boš živela, kakor da si prava moja žena. In tudi
 48 XIV    |             zatiškega samostana in da si ti moja last, s katero lahko
 49 XIV    |               rekel polglasno: ~"Moja si! Jaz te hočem imeti. Če
 50 XIV    |             je Polonici posrečilo, da si je osvobodila roko. Bliskoma
 51 XIV    |         bodalo. "Pasja duša - zabodla si me," je škripaje z zobmi
 52 XV     |                Včasih sem mislila, da si ti, Matija, moder kakor
 53 XV     |        radovedna med vsemi posli. Vse si hotel vedeti in vse uganiti -
 54 XV     |              Seveda je bil moder. Ali si že pozabil, kako sta se
 55 XV     |               Andrej - hvala bogu, da si prišel." ~Andrej Rovan,
 56 XVI    |             Ti še nekaj več veš, nego si mi povedal," je zakričal
 57 XVI    |               travo kraj poti. ~"Tako si me stresel, da se moram
 58 XVII   |            krutostjo je bil tolik, da si še govoriti niso upali. ~
 59 XVIII  |           tako Rovan in Matija. ~"Kdo si ti?" je vprašal Rovan žensko. ~"
 60 XIX    |               grd hudodelec -"  "Tako si upate govoriti o mojemu
 61 XIX    |          vzkipela Margareta. ~"Seveda si upam," je rentačil Matija. "
 62 XIX    |         Margareto spreletel mraz, ker si ni vedela pomoči. ~"Govorila
 63 XIX    |            dosti zmenili. ~Pred vrati si je Matija oddahnil. Zdaj
 64 XIX    |           Zakaj ne? Vidiš, fant, kako si ti neumen. Kaj pa delaš
 65 XX     |       duhovnikov." ~"Zakaj ne?" ~"Ali si morate misliti, visokost,
 66 XX     |               razumem, Margareta, kje si se navzela takih nazorov.
 67 XX     |           Tudi o dogodkih na pristavi si nekaj slišala," je začel
 68 XX     |            opat osorno. "Prepovedujem si odločno, da bi ti izrekla
 69 XX     |               ni bilo vse tako, kakor si pravila vojvodinji, a tudi
 70 XX     |              zato me je razžalilo, da si šla vojvodinji te izmišljotine
 71 XX     |           živa na grmado." ~Stala sta si nasproti in si gledala v
 72 XX     |              Stala sta si nasproti in si gledala v oči in oba sta
 73 XX     |              oba sta spoznala, da sta si podobna in da ne bodeta
 74 XXI    |               potrtost. Šele sedaj so si bili dvorniki na jasnem,
 75 XXII   |           osorno odgovoril prior. "Ti si že zapadel hudiču." ~Matijo
 76 XXIII  |               še nekaj odšteli. Povrh si je od vojvodinje Viride
 77 XXIII  |              goldinarjev. Na ta način si je napravil lepo premoženje
 78 XXV    |               stisnila k opatu. Lokav si, da ti ni nihče kos. Prepričan
 79 XXVI   |              a ravno takega opata sem si želel in zato sem tudi tega
 80 XXVI   |           drugih nasprotnikov, jaz pa si pridobim prijateljev. In
 81 XXVII  |         cvetoča usta mlade grofice in si svojo dušo omadežuje z bog
 82 XXVII  |               krohotala grofica. "Ali si morda celo ljubosumna?" ~
 83 XXVII  |          osorno rekla: ~"Take dovtipe si prepovedujem. Na opatove
 84 XXVII  |               Verjemite mi, to žensko si je izbral satan, da mu nalovi
 85 XXVIII |          gospod Rovan, zelo grdo. Jaz si to zapomnim. Odslej vas
 86 XXVIII |                je godel Matija. ~"Kaj si pa slišal, Matija," je vprašal
 87 XXVIII |            odšel z Rovanom. Kaplan pa si je privoščil krepak požirek
 88 XXIX   |          posebnega." ~"In ti, Matija, si v svoji bistroumnosti takoj
 89 XXIX   |               smejal Rovan. ~"E, kako si nepotrpežljiv," se je jezil
 90 XXIX   |              Matijo k sebi. - ~"In ti si šel k vojvodinji?" ~"Šel!
 91 XXIX   |              pripovedovanje. "Kaj naj si mislim o tem skrivnostnem
 92 XXIX   |             za nas največja sreča, da si ti na varnem in braniš naše
 93 XXX    |               Prosi za odpuščanje, da si se polastil časti in pravic,
 94 XXX    |               postavno potrjen. Ti pa si odstavljen od časti opata,
 95 XXX    |        odstavljen od časti opata, bil si nepokoren, nezvest svoji
 96 XXX    |              nezvest svoji obljubi in si skrivaj pobegnil iz samostana.
 97 XXX    |               ptiček moj? Dosti dolgo si mi delal ovire in napotja,
 98 XXX    |               ovire in napotja, dosti si mi povzročil skrbi in težav.
 99 XXX    |              skrbi in težav. Sedaj pa si v mojih rokah in sedaj se
100 XXXI   |      vtihotapil v samostan. Izposodil si je kmetsko obleko in srečno
101 XXXI   |               bala, da bi ju spoznali si nista upala med ljudi. Skrila
102 XXXII  |   zadovoljstvom spravil. ~"Do polnoči si gospodar v hiši," je dejal
103 XXXII  |          nobene nevarnosti. ~"Zastonj si se trudil, ljubi Lamberg,"
104 XXXII  |           polje, eden je obležal, ker si je polomil noge. ~Matija
105 XXXII  |             danes v Št. Lambertu. Ali si razumel?" ~"Sem!"  "Dobro!
106 XXXII  |           gospodje takoj obešeni. Ali si razumel? Obešeni!" ~"Sem
107 XXXIII |             dva njihova konja, ki sta si noge zlomila, je opat verjel,
108 XXXIII |             ječe." ~Opat je strmel in si ni mogel razložiti simpatij
109 XXXIV  |               porednostjo. ~"Zakaj pa si potem ne izberete neveste?"
110 XXXVI  |               in causis quotidianis, ~Si sonet ante foras bona vita,
111 XXXVI  |                mores, ~Non cxauditur, si nummus mox aperitur. ~Audito
112 XXXVII |                 Albertus in Rovan sta si nekaj časa molče stala nasproti
113 XXXVII |               vrata. ~"He, Rovan, ali si tu?" je vprašal polglasno. ~"
114 XXXVIII|               njim vsako občevanje in si enkrat za vselej prepoveduje
115 XXXVIII| odkritosrčnostjo rekel opat. "Ta trud si lahko prihraniš! Nihče ne
116 XXXVIII|       vojvodinje bolj kot jaz, in ker si domišljam, da tudi svet
117 XXXIX  |           dober požirek, a zadnji čas si ti skoro vedno pijan, kadar
118 XXXIX  |        govoriš z menoj? Lep prijatelj si ti. Kadar sem pijan, me
119 XXXIX  |             je tvoja pravičnost. Mene si zmerjal, da sem pijan, temu
120 XXXIX  |            Res, lepega prijatelja sem si izbral." ~"Kako moreš reči,
121 XL     |          svojega sovražnika. Kako naj si to tolmačim." ~"Hm," je
122 XL     |          kazni od tod? Bog daj, da bi si na potu vsaj nogo zlomil!" ~
123 XLII   |              takoj domov." ~Margareta si je otrla solze in prisedla
124 XLII   |          prijel vrč z obema rokama in si svoje suho grlo pošteno
125 XLIII  |               preteče nesreče. ~Rovan si kar ni mogel misliti, da
126 XLIII  |               duše iz vic! Ali vendar si ne morem prav misliti, da
127 XLIII  |               misliš, da ne vem, kako si zaljubljen v gospodično
128 XLIV   |           spremljevalec je krvnik! Ti si obdolžen in si priznal,
129 XLIV   |             krvnik! Ti si obdolžen in si priznal, da si poskusil
130 XLIV   |            obdolžen in si priznal, da si poskusil premilostnega gospoda
131 XLIV   |        gospoda opata umoriti. Zapadel si torej smrti." ~"Za Boga"
132 XLIV   |             ni več treba nikakega. Ti si svoje dejanje sam priznal!
133 XLIV   |              Petra umorim!" ~"Ti - da si nedolžen! Tega ne verjamem!"
134 XLIV   |           izpovedal kakor ti. In zato si zapadel smrti. Krvnik, primi
135 XLIV   |            Rovan. "Če je resnica, kar si govoril, se mora to izkazati.
136 XLIV   |             na vsak način gotova. Ako si opata po krivici obdolžil,
137 XLIV   |            obdolžil, boš obsojen, ako si govoril resnico, te odstrani
138 XLIV   |              smrti nisem zaslužil." ~"Si li pripravljen, svoje trditve
139 XLIV   |          prosim Vas, rešite me!" ~"Če si govoril resnico, se ti nič
140 XLIV   |            nič hudega ne zgodi; če pa si lagal - potem končaš pod
141 XLIV   |             pravico in za resnico! Če si kriv, boš ti obsojen, če
142 XLIV   |            Jaz," je dejal Rovan, "sem si stvar takole mislil: Jetniku
143 VL     |            šla tako gladko, kakor sta si mislila. Opat Peter je že
144 VL     |           namreč moj brat: ~,Če pa bi si gospod Rovan ne pustil roke