Part

  1 I      |            nožnico in se pritisnil k oknu na koncu hiše. Le trenutek
  2 I      |             Andrej Rovan je stopil k vratom, ki so se hitro nato
  3 I      |            vežo in naglo pritisnil k sebi trepetajoče dekle,
  4 I      |     temnimi očmi." ~Rovan je sedel k ognjišču in potegnil Polonico
  5 I      |        dekle in se tesneje privilo k zalemu mladiču, ki ji je
  6 I      |           in primaknila svoj sedež k Rovanovemu, potem pa skoro
  7 III    |           Matija je planil najprej k Rovanu, a ni se lotil napadalcev,
  8 III    |           sedeža. ~Rovan je skočil k ranjencu, odmaknil na njem
  9 III    |          je, ki pa večkrat prihaja k valptu. Pravil nam je, da
 10 IV     |           je prišel v tem nekoliko k sebi. Odprl je oči in se
 11 VI     | presenečenje. Zato je hitro stopil k vratom in energično ukazal: ~"
 12 VI     |           vizitator in obrnivši se k svojim spremljevalcem, ki
 13 VI     |    Markvard sta se boječe stisnila k vratom, opat Albertus pa
 14 VI     |    ženskami." ~Vizitator je stopil k ženskam, ki so od strahu
 15 VI     |     trepetale in se stiskale druga k drugi. ~"Čigavi so ti otroci?"
 16 VI     |        Vizitator se je zdaj obrnil k Matiji, ga s strogim pogledom
 17 VI     |     razgovor z Matijo in se obrnil k priorju Makvardu ter mu
 18 VIII   |          noč se je nekdo priplazil k stolpu, očitno z namenom,
 19 VIII   |           ne bil odpotoval v Oglej k patriarhu. To se je zdelo
 20 IX     |          in senior Andrej pritožit k opatu. A naletela sta slabo.
 21 IX     |            pogostoma vodil s seboj k vojvodi Viridi in kmalu
 22 X      |        visoko povzpel, in pojezdil k svoji sestri. ~"Kaj je bilo
 23 XII    |            besedah vstal in stopil k vratom, vzel v roko meč
 24 XIV    |         seboj v sobo. "Ne prihajam k tebi ne kot gospod in ne
 25 XIV    |            Polonico vnovič stisnil k sebi in jo začel vnovič
 26 XIV    |            poljubovati. ~"Sedi sem k meni, Polonica," je rekel
 27 XIV    |         dvignil s tal in pritisnil k sebi. ~"Dobro, Polonica,"
 28 XIV    |          Pri teh besedah je skočil k Polonici in, prijemaje jo
 29 XIV    |     posteljo. ~Polonica je skočila k vratom. Ali ta so bila od
 30 XVII   |    Naenkrat je mignil Jerneju Kosu k sebi, se še nekoliko zamislil,
 31 XVII   |           Glogvic pa se je sklonil k Polonici ter strgal z nje
 32 XVII   |          poljubček!" Sklonil se je k Polonici, da bi jo poljubil,
 33 XVII   |      Jutranji hlad je obudil dekle k zavesti. Počasi je vstala
 34 XVIII  |         bilo dobro, ko bi šel doli k onim kočam poizvedovat,
 35 XVIII  |        potem je neustrašeno stopil k vozu. ~"Kaj hočeš," je vprašal
 36 XVIII  |    preoblečeni za tatinskega lovca k Polonici? Da - ali ne?" ~"
 37 XVIII  |          prisegel!" ~Vse je sililo k tej ženi! Tudi opat je stopil
 38 XVIII  |          ženi! Tudi opat je stopil k nji, prav tako Rovan in
 39 XVIII  |         svoj meč in se obrnivši se k postelji, jokaje sklonil
 40 XIX    |        smrt, a čim je prišel zopet k sebi, je tudi brez odlašanja
 41 XIX    |          je mož potegnil Margarato k sebi. ~"Rovan!" je zaklicala
 42 XIX    |       usodi, potem pa se je obrnil k množici in rekel: ~"Možje -
 43 XIX    |         nekaj dni. Še jutri pojdem k bratu in tudi z vojvodinjo
 44 XIX    |          je naposled prišla toliko k sebi, da je mogla zapustiti
 45 XIX    |        mogla zapustiti sobo in iti k vojvodinji. ~Matija se je
 46 XIX    |        trenutkov, predno je prišel k sapi. ~"Kaj, da še bog ni
 47 XX     |        dolgo časa. Potem je prišel k Margareti. Ko je stopil
 48 XX     |          posebnega. Opat je stopil k oknu in videl, da so nekoga
 49 XXI    |          Sicer pa se je Rovan tudi k nama obrnil in nama rekel: ~'
 50 XXII   |           Matija. Pristopil je bil k Rovanu in ga povabil na
 51 XXIII  |       samostanskih vrat, je skočil k njemu Matija. ~"Gospod pater,"
 52 XXIII  |           čem da ste. Zdaj pojdiva k bolniku." ~Pater Tiburcij
 53 XXIII  |          najzvestejših prijateljev k sebi. Med drugimi sta prišla
 54 XXIV   |         različne uglednejše menihe k sebi in jih skušala pridobiti
 55 XXIV   |             Kaj, ko bi ga povabila k sebi in ga nagovorila, naj
 56 XXV    |          vojvodinja in se stisnila k opatu. Lokav si, da ti ni
 57 XXVI   |     Margareto odpeljala v Zatičino k sprejemu novega opata. ~
 58 XXVI   |         bližnje okolice, so prišli k vratom in se razpostavili
 59 XXVI   |        očmi. Ko se je Rovan obrnil k njej in jo je zadel njegov
 60 XXVII  |            odgovora, nego pohitela k vojvodinji in rekla proseče: ~"
 61 XXVII  |         poljubila." In obrnivši se k Rovanu, je z veliko resnobo
 62 XXVII  |        besede. Naglo se je obrnila k Rovanu in rekla: ~"Motite
 63 XXVII  |  radovednost. Stisnila se je bliže k Rovanu in Margareti, da
 64 XXVII  |     kaplanu, ko je prišel nekoliko k sapi. "Tako mlada - pa že
 65 XXVIII |   grajščinskemu vrtu, prihitela je k njemu dekla in mu sporočila,
 66 XXVIII |        pisma." ~Rovan je pristopil k vratom, ki so bila samo
 67 XXVIII |            je vzel Abrahamovo ženo k sebi in je rekel Abrahamu: ~'
 68 XXIX   |       koder pojde z njim kot priča k obravnavi. Ta obravnava
 69 XXIX   |       nemudoma pohitel v Ljubljano k vojvodi Ernestu in dosegel,
 70 XXIX   |          grajska gospoda prihajala k maši v Zatičino. ~Toliko
 71 XXIX   |       večera je Matija prilomastil k Rovanu, katerega je našel
 72 XXIX   |           zahteva, naj se ga pelje k vojvodinji, da ji ima nekaj
 73 XXIX   |   sporočiti. Oskrbnik ga je peljal k vojvodinji in potem je prisedel
 74 XXIX   |    vojvodinji in potem je prisedel k nam. Imeli smo se prav dobro.
 75 XXIX   |         bil tudi oskrbnik poklican k vojvodinji in je ostal pri
 76 XXIX   |     zaklical Rovan in pomaknil vrč k Matiji. Ta se je najprej
 77 XXIX   |    izrednega povoda klicala Matijo k sebi. - ~"In ti si šel k
 78 XXIX   |           k sebi. - ~"In ti si šel k vojvodinji?" ~"Šel! Seveda!"
 79 XXIX   |        dejal Rovan in, obrnivši se k patru Hugonu, je vprašal: "
 80 XXX    |    Albertus najpoprej in se obrnil k oskrbniku. Ponosno kakor
 81 XXX    |          to pomeni? In obrnivši se k svojim spremljevalcem, jim
 82 XXX    |              Albertus je pristopil k Rovanu in s porogljivim
 83 XXX    |           Oskrbnik pa se je obrnil k svojim vojakom in jim je,
 84 XXXII  |          so se tiho splazili bliže k cesti. Vendar so gledali
 85 XXXII  |            če boš ti Lamberg hotel k nji hoditi v vas." ~Jezdeci
 86 XXXII  |            poznal. Primaknil se je k njemu in se potem vrgel
 87 XXXIII |        hodil je pridno v cerkev in k spovedi ter tudi rad dajal
 88 XXXIII |            voza, je stopila Helena k oknu in uzrla na vozu Rovana. ~"
 89 XXXIII |           se tako sočutno sklonila k njemu. ~"Kajne, da me poznate!"
 90 XXXIII |      premagala od sočutja sklonila k njemu in ga poljubila na
 91 XXXIII |         prvi priliki pošljem nazaj k očetu." ~Opat ni ničesar
 92 XXXIII |          Ko pa je njen brat stopil k Matiji, ji je bilo takoj
 93 XXXIII |         njen brati bi bila rad šla k Rovanu, a zdravnik tega
 94 XXXIV  |        čudila grofica, obrnivši se k Rovanu. "Ne! To ne sme biti!
 95 XXXIV  |            to grofico. Kadar pride k nam, je tako, kakor bi sonce
 96 XXXV   |             Menihe bi morali vzeti k vojakom, samostan pa podreti.
 97 XXXVI  |          nekaj gostov zdaj obrnilo k vojvodinji. Opat je porabil
 98 XXXVI  |            to priliko in je stopil k nekaterim gospodom, a približal
 99 XXXVI  |          grajski kaplan. ~"Stopite k Rovanu in recite mu, da
100 XXXVII |            vprašal Rovan in stopil k Margareti. Rahlo jo je prijel
101 XXXVIII|          Lambettu." In obrnivši se k svoji sestri, je dejal: "
102 XXXVIII|            pomagati," se je obrnil k svoji sestri. "Jaz potrebujem
103 XXXIX  |      strani, potem pa se je obrnil k Rovanu, ki je te komplimente
104 XXXIX  |            grofica Helena pa pojde k svoji teti na Štajersko.
105 XXXIX  |            je zaljubljeno stisnila k Rovanu, tako da je ta prišel
106 XXXIX  |          tudi ona odločila, da gre k svoji teti. Vojvodinja je
107 XXXIX  |            s konjem pomaknil bliže k zidu. ~Margareta se je ozrla
108 XXXIX  |            Matija!"  Pristopila je k zidu, a Matija ji ni dal
109 XL     |       pustila proč. Spremila ga je k vojvodinji in ga pustila
110 XL     |       odpeljala v zatiški samostan k opatu. ~Vojvodinja je Matijo
111 XL     |           vojvodinjo, je pristopil k omari in pogledal v vazo,
112 XL     |           ko še svojih oči ne smem k nji pozvdigniti.'" ~Vojvodinja
113 XL     |       Vojvodinja je takoh pohitela k njima in pustila Matijo
114 XL     |         Albertus odločil za beg. ~"K celjskemu grofu se zatečem,"
115 XLII   |        Matijo. Ta je večkrat hodil k patru Hugonu na pogovore.
116 XLII   |           zahteval, naj ga peljejo k Margareti, češ da ji ima
117 XLII   |            otrla solze in prisedla k Matiji. Položila je roko
118 XLII   |      stvari?" ~Matija se je nagnil k nji in šepetaje rekel: ~"
119 XLII   |   vzravnala. ~"Ah," je zaklicala, "k Rovanu pojdem - ta mi pomaga,
120 XLIII  |           očeh, je hitro pristopil k nji. Nežno ji je položil
121 XLIII  |            ogrok pasu in jo peljal k stolu. ~"Margareta - kaj
122 XLIII  |            zamerite, da sem prišla k Vam. Zadela me je strašna
123 XLIII  |            premagali in se zatekli k meni?" ~"Prosit sem Vas
124 XLIII  |          vzkliknil in, obrnivši se k dekli, je rekel: ~"Ali ne?" ~"
125 XLIII  |        kuto, pa me obide jeza. Kar k opatu pojdem in mu vržem
126 XLIII  |     bandero pred noge. Raje pojdem k Vama za pestunjo. Saj vzela
127 XLIII  |         takoj pohleven in je sedel k svojemu vrču. ~"Čudno, čudno,"
128 XLIV   |      švignila čez zid, se splazila k stolpiču in komaj slišno
129 XLIV   |             Ko je napadanec prišel k zavesti, je imel že usta
130 XLIV   |            Pustita me - peljita me k opatu - tam se razjasni" ~"
131 XLIV   |          prišel iz lastnega nagiba k Vam in Vam razodel resnico,
132 VL     |       dvignila glavo in se nagnila k Rovanu. V tem trenutku jo
133 VL     |           rok. Rovan jo je stisnil k sebi in v vročem poljubu