Part

  1 I      |         je zasmejal in je veselo rekel: ~"Mati, kar ste povedali,
  2 I      |        dobro besedo. ~"Mati," je rekel, "če je tudi vse res, kar
  3 II     |      mislil Andrej sam pri sebi, rekel pa ni ničesar. ~"V tem zavoju
  4 III    |        so se ozirali in Rovan je rekel svojima spremljevalcema: ~"
  5 III    |        mi ukaže." ~"Kdo ti je to rekel?" ~"Grajščinski valpet." ~"
  6 III    |  sovražnikov. Prav ravnodušno je rekel: ~"Bog ne glede na svetinje,
  7 VI     |           hvaljeno njegovo ime - rekel: ,Ljubite se in množite
  8 VII    |         razuzdano." ~"Prej si pa rekel, da nisi kriv tistih grehov,
  9 VIII   |          Matija." ~"Eh, kaj," je rekel Matija, "hudič bo z menoj
 10 VIII   |         je potrkal na ramo in mu rekel: ~"Dobro si jo izpeljal,
 11 VIII   |      delo si storil, Matija," je rekel Andrej, "in Bog ti povrne.
 12 IX     |           da ga moraš vzeti," je rekel osorno in zapovedujoče ter
 13 X      |         o tem dogodku, končno pa rekel sam sebi: ~"Ta Rovan je
 14 XI     |          Prav pravite, mati," je rekel resno. "Ali če bi vsak mož
 15 XII    |   dozdevneta tatinskega lovca in rekel: ~"Najbolje bo, če greš
 16 XII    |            Le močite," je osorno rekel Matija. "Ko bi hotel, bi
 17 XIII   |       bolje pazil na ženski," je rekel opat Jerneju, "ali pa ju
 18 XIV    |        sem k meni, Polonica," je rekel opat in se usedel na posteljo. ~
 19 XIV    |             Dobro, Polonica," je rekel določno. "Če nečeš pri meni
 20 XIV    |        hripav v razburjenosti ji rekel polglasno: ~"Moja si! Jaz
 21 XV     |        ni dal premotiti, nego je rekel: ~"Pravo mater kakega otroka
 22 XV     |        stvari se včasih gode, je rekel cmokaje, prav čudne stvari.
 23 XV     |          več od doma," je veselo rekel Andrej in je šel z očetom
 24 XVI    |           Veš, Andrej," in mu je rekel, "meni se zdi, da je najbolje,
 25 XVI    |        misli tako. Oni dan mi je rekel, da najlepše rodbinsko življenje
 26 XVI    |       storil tako, kakor bom jaz rekel?" ~"Da! Prisegam ti, da
 27 XVII   |          prerinil do Polonice in rekel: ~"Golobičica, daj mi poljubček!"
 28 XVII   |       spravil na grmado," je bil rekel opat Jerneju Kosu, "kajti
 29 XVII   |        ga je Polonca začarala, a rekel ni ničesar. ~Polonico so
 30 XVIII  |         in žejen. ~"Veš kaj," je rekel Andreju, "morda bi bilo
 31 XVIII  |   pozdravil. ~"Stopi v hišo," je rekel starček, "da vidiš revico,
 32 XVIII  |     Premilostni gospod opat," je rekel Matija, "v oni koči imamo
 33 XVIII  |     jezdite naprej, gospoda," je rekel svojim gostom, "umiranje
 34 XVIII  |      glasom, nekako zapovedujoče rekel Matija. In pozabivši vse
 35 XVIII  |         babico?" ~"Da!" je zopet rekel opat, a koj pristavil: "
 36 XVIII  |           kaj se je zgodilo," je rekel Rovan. ~"Seveda vem, saj
 37 XIX    |        se je obrnil k množici in rekel: ~"Možje - mi imamo vojsko
 38 XIX    |    hočete vedeti, naj pa bo," je rekel Matija. Sedel je na klop,
 39 XIX    |    samostan. Pa tega ni dosegel. Rekel mi je, da je hotel tako
 40 XIX    |       odpraviti. ~"Veš fant," je rekel, "le stori tako, kakor sem
 41 XX     |       teboj o verskih rečeh," je rekel ošabno opat. "Kar cerkev
 42 XX     |    desetih tednih ga vzameš," je rekel z neizprosno krutostjo, "
 43 XXI    |        in srečen, ker mu je opat rekel, da se bo nocoj praznovala
 44 XXI    |          uri svet.'" ~"In kaj je rekel Glogvic?" je vprašala vojvodinja. ~"
 45 XXI    |     Morda bi ga bili zmogli," je rekel pripovedovalec, "ali gotovo
 46 XXI    |       tudi k nama obrnil in nama rekel: ~'Če v boju z gospodom
 47 XXI    |     premilostni gospod opat," je rekel z odločnim poudarkom. "Nama
 48 XXIII  |      Matija. ~"Gospod pater," je rekel, "prosi Vas, da greste dobrovoljno
 49 XXIII  |      smreško graščino, je Matija rekel patru: ~"Rovan je v smrtni
 50 XXIII  |          je res, kar praviš," je rekel Matiji, "in če bi pobili
 51 XXV    |        je kaj krivičnega storil. Rekel je, da neče delati zdražbe
 52 XXVIII |     storite." ~"Ne, grofica," je rekel Rovan, ki je postal že nepotrpežljiv, "
 53 XXVIII |        plemenita gospodična," je rekel Rovan, "ali vašega začudenja
 54 XXVIII |        plemenita gospodična," je rekel Rovan in veselo dostavil: "
 55 XXVIII |   Abraham pa je bil lisjak in je rekel: 'To je moja sestra.' In
 56 XXVIII |     Abrahamovo ženo k sebi in je rekel Abrahamu: ~'Naj ti da moj
 57 XXIX   |         je zdaj zgodilo? Meni je rekel, da želi vojvodinja z menoj
 58 XXIX   |     napad na samostan" je končno rekel Rovan. "Kaj drugega ne more
 59 XXIX   |      vinjen. To pa še vem, da je rekel: 'Kadar vidi vojvodinja
 60 XXIX   |            In to tudi vem, da je rekel: Rovan bo še ljubček stare
 61 XXIX   |      obleko in orožje," je mirno rekel pater Hugon. "V kuti ne
 62 XXX    |     nekaj trenutkov je trepetaje rekel: ~"Če ima oskrbnik pismene
 63 XXX    |       načrte. ~"Vaša milost," je rekel oskrbnik, "zdi se mi, da
 64 XXX    |          zmeneč se za Albertusa, rekel: ~"Nesite ranjenca ven in
 65 XXXI   |        bodo ničesar storili," je rekel Hugon. "Da, ko bi se jim
 66 XXXI   |    veseljem prelil," je slovesno rekel pater Hugon. "Kaj naj storiva,
 67 XXXI   | poizvedovat. ~"Glej, Matija," je rekel Hugon, "tamle stoji spomenik,
 68 XXXI   |      pomeni ta kamen?" ~"Ne," je rekel Matija. "Ali ima kak poseben
 69 XXXII  |        opat, tudi nima srca," je rekel drug jezdec. ~"Margareta
 70 XXXII  |      Gospodje plemeniti," jim je rekel Matija, "ni se vam bati
 71 XXXII  |      plemenitaše. ~"Lej lej," je rekel, "kako zale ptičke smo ujeli.
 72 XXXII  |       uprl roke v bok. ~"Ho!" je rekel. "Ho! Kaj pa to? Kako pridete
 73 XXXII  |         boš dal poklicati opata. Rekel boš, da gre za življenje
 74 XXXII  |              Dobro! In dalje boš rekel opatu, da mora Rovana do
 75 XXXIII |           Jaz se tudi čudim," je rekel prior. "V temni in vlažni
 76 XXXIII |   smreški grad, vojvodinji pa je rekel: ~"Radi mojega postopanja
 77 XXXIII |        in poštenju odebelil," je rekel Matija, "le glej, da bodo
 78 XXXIV  |      strmela, Matija pa je smeje rekel: Tista, ki bi jo jaz rad
 79 XXXV   |         nekak skriven glas mu je rekel, da tudi Margareta nekaj
 80 XXXV   |        praga tega samostana," je rekel Peter Limbšak. "Zaupam pa
 81 XXXV   |          triumfiral, Peter pa je rekel Rovanu: ~"Ne boli me, da
 82 XXXVI  |         imam prositi pomoči," je rekel opat vojvodinji, "in spomin
 83 XXXVI  |     Premilostni gospod opat," je rekel kaplan, "ravnokar je prišel
 84 XXXVI  | oskrbnika za prenočišče. Tudi je rekel, naj se nikomur ne pove,
 85 XXXVI  |          vprašal opat. ~"Meni je rekel, da iz Reina, toda Matija
 86 XXXVI  |          je z veliko ponožnostjo rekel grajski kaplan. ~"Stopite
 87 XXXVII |          priklonil, a ni ničesar rekel. ~"Odpustiva torej drug
 88 XXXVII |     bodiva zopet prijatelja," je rekel opat, in stopiviši pred
 89 XXXVII |          me ugonobili," je mirno rekel Rovan. "Stregli ste mi celo
 90 XXXVII |       Oprostite, gospodična," je rekel Rovan spoštljivo, "da sem
 91 XXXVII |        Ukazujte, gospodična," je rekel Rovan. ~Margareta je bila
 92 XXXVIII|         cinično odkritosrčnostjo rekel opat. "Ta trud si lahko
 93 XXXVIII|          ni nikdar niti besedice rekel proti tebi," je pripomnila
 94 XXXIX  |   primerjali z zvezdo, bi nič ne rekel, zakaj včasih se mi nos
 95 XXXIX  |    vendar neumno." ~"Ali kar sem rekel, to je bilo le poetično
 96 XXXIX  |         ga kaj vprašala, nego je rekel: "Sporočiti Vam imam važne
 97 XL     |     skrivnostna stvar. Skoraj bi rekel, da mora Rovanova izvoljenka
 98 XL     |  celjskemu grofu se zatečem," je rekel svoji sestri, "tam sem popolnoma
 99 XLI    |        pristopil pater Konrad in rekel Rovanu: ~"V imenu vseh sobratov
100 XLII   |     Hugon le imel prav, ko mu je rekel, da pride ura razočaranja,
101 XLII   |         gospodična. Glasno pa je rekel: ~"Nekaj se je zgodilo,
102 XLII   |        in s povzdignjenim glasom rekel: "Vaš brat, nekdanji zatiški
103 XLII   |          ni mogoče!" ~"Ali nisem rekel, da Vas bo zanimalo, kar
104 XLII   |           Veste, gospodična," je rekel, "jaz tudi ne verjamem,
105 XLII   |       postavil pred Margareto in rekel: ~"Pijte malo, gospodična.
106 XLII   |         nekega potepuha. Opat je rekel, da ga je hotel ta potepuh
107 XLII   |          je zopet čudno zdelo, a rekel nisem ničesar. Potem je
108 XLII   |         nagnil k nji in šepetaje rekel: ~"Jaz mislim, da je opat
109 XLII   |          bi Vam rad pomagal," je rekel, "a kaj, ko imam samo dolg
110 XLIII  |          obrnivši se k dekli, je rekel: ~"Ali ne?" ~"Da! Konja
111 XLIII  |        vstopil Matija. ~"No," je rekel in se ustavil pri varatih, "
112 XLIII  |        vrču. ~"Čudno, čudno," je rekel Margareti, ko se je bil
113 XLIII  |         trenutkov je skrivnostno rekel: "Veš, Rovan, jaz sem mislil
114 XLIV   |       Gospod opat ni sodnik," je rekel Rovan. "Sodnik sem jaz in
115 XLIV   |     njegovi volji." ~"Dobro!" je rekel zdaj Rovan. "Če je resnica,
116 XLIV   |         svoje trdil, Albertus bi rekel, da je nedolžben - glavne
117 VL     |        Ali nikar ne mislite," je rekel Albertus notarju, "da se