Part

  1 I      |            opatove obljube," se je zdaj zopet oglasila starka. "
  2 II     |          nam pa, ki mu služimo, je zdaj še zmanjšal plače" se je
  3 III    |           Matija - pomagaj," se je zdaj slišal Rovanov glas. Matija
  4 III    |         noč. ~Tuja vojščaka sta se zdaj lotila Matije, ki pa se
  5 III    |      Prokleto je bila huda," se je zdaj oglasil Matija in ves upehan
  6 V      |           visokoleteče misli, a za zdaj je moral molčati in mirno
  7 VI     |        tega sama ne ve" tako se je zdaj začul globok glas in s postelje
  8 VI     |           Matija. ~Vizitator se je zdaj obrnil k Matiji, ga s strogim
  9 VI     |          na pol sezuti škorenj, je zdaj vstal, se široko postavil
 10 VI     |            celico?" ~Matija je bil zdaj v veliki zadregi in se oziral
 11 VI     |           storilo, da bom moral že zdaj umreti." ~"Tepec!" se je
 12 VIII   |           ali manj bali, kaj da bo zdaj, a prvi dnevi so minili
 13 VIII   |          kaj se je z njim zgodilo. Zdaj je bilo Markvardu jasno,
 14 IX     |              vdova Virida, je bilo zdaj jako živahno, kajti opatovi
 15 X      |          pri Gorici. Kmetje morajo zdaj plačevati za to cerkev.
 16 X      |        Kardinal bo vesel, če mu že zdaj pošljem tistih petinšestdeset
 17 XI     |        nevesta - Bog ji daj dobro, zdaj je omožena in trikrat na
 18 XI     |        vrat še toliko škapulirjev. Zdaj je v samostanu vse polno
 19 XI     |           te pa vzamem - jaz!" ~In zdaj se je še Polonica vzlic
 20 XII    |      vendar s temi burkami," se je zdaj oglasila starka, "in pusti
 21 XIII   |        dokler se ni zmračilo. Šele zdaj so se dvignili in se previdno
 22 XIII   |         let sem bil vaš služabnik, zdaj bom pa vaš sovražnik in
 23 XIV    |            je kar sapo zadrževala. Zdaj se je na vratih pojavila
 24 XIV    |    Pomagajte, gospod opat umira!" ~Zdaj je odletel zapah in v sobo
 25 XV     |      Salamona nič preveč ne dam." ~Zdaj so se ženske začele jeziti
 26 XV     |            samo jedel in jedel, ja zdaj odložil žlico. ~"Čudne stvari
 27 XVI    |              Matija," je vzplamtel zdaj Andrej, "če mi še eno tako
 28 XVI    |            kje je Polonica," se je zdaj oglasil Andrej. ~"Tega ne
 29 XVII   |            da živi. ~"Zapleši!" je zdaj zagrmel opat vnovič in mignil
 30 XVIII  |         imamo umirajočega bolnika. Zdaj in zdaj mora izdihniti -
 31 XVIII  |       umirajočega bolnika. Zdaj in zdaj mora izdihniti - če bi mu
 32 XVIII  |             Sama pobožnost je bila zdaj opata; držal se je kakor
 33 XVIII  |       posebno slovesnostjo in tudi zdaj je hotel imponirati ljudem.
 34 XVIII  |           poznate to revo, ki leži zdaj mrtva pred vami?" je vprašal
 35 XVIII  |            slovesno: ~"Prisegam!"  Zdaj pa se je pririnila neznana
 36 XIX    |       prišla je zima. Kmetje so se zdaj tu zdaj tam spuntali, ali
 37 XIX    |         zima. Kmetje so se zdaj tu zdaj tam spuntali, ali do skupnega
 38 XIX    |        gospodično," so se rogali, "zdaj je pa Rovan dober, da bi
 39 XIX    |    spravila Matija v hišo. ~"Tako, zdaj pa povejte, kaj da imata
 40 XIX    |      kmetje ne trpeli preveč. Tudi zdaj bi lahko vzdignil splošen
 41 XIX    |       vrati si je Matija oddahnil. Zdaj ni bil več v nevarnosti,
 42 XX     |           na pristavi? Hvala Bogu! Zdaj mi je laglje pri srcu!"
 43 XX     |             da bi šel zate v smrt, zdaj pa te črti iz vse duše.
 44 XXII   |           je zgodila kaka krivica, zdaj smo mu vtepli že toliko
 45 XXII   |           Markvarda, "po čim so pa zdaj odpustki? Kakor veste, imam
 46 XXII   |        odpustki? Kakor veste, imam zdaj vojsko s samostanom. Če
 47 XXIII  |      preselite na oni svet. Tako - zdaj veste, pri čem da ste. Zdaj
 48 XXIII  |        zdaj veste, pri čem da ste. Zdaj pojdiva k bolniku." ~Pater
 49 XXIII  |    Angelusa in na vojvodo Viljema. Zdaj pritožba ne more biti brez
 50 XXV    |       Vriskali so in vpili in šele zdaj se je videlo, kako so sovražili
 51 XXVI   |         tam se je čul kak klic. In zdaj so ljudje, naj prej ženske
 52 XXVI   |              vivat opat Peter! ~In zdaj je bil sprevod v vasi. Pred
 53 XXVI   |          cerkev in šel v samostan. Zdaj se je tudi razšlo občinstvo
 54 XXVIII |            ni to dovoljeno," se je zdaj zopet oglasil kaplan in
 55 XXIX   |            In kaj misliš, da se je zdaj zgodilo? Meni je rekel,
 56 XXX    |     oskrbniku samostanske ključe. ~Zdaj so se vrata vnovič odprla.
 57 XXX    |    dvorišču svetlo kakor podnevi. ~Zdaj se je v spremstvu dvajsetih
 58 XXX    |           in molče stal na strani. Zdaj pa, ko so vojaki stopili
 59 XXX    |            dotakne, tega ubijem." ~Zdaj so skočili tudi drugi vojaki
 60 XXXI   |            pogrešal, saj se je tam zdaj kar trlo ljudi, Matiji pa
 61 XXXI   |           Poskusiti morava vse. Za zdaj pojdiva v Zatičino. Jaz
 62 XXXII  |           Matija z zadovoljstvom. "Zdaj le hitro na delo." ~Možje
 63 XXXII  |          se moral ujeti v to past. Zdaj pa le previdni bodimo in
 64 XXXII  |         gredo," je šepnil Matija. "Zdaj vsak na svoje mesto." ~Možje
 65 XXXII  |            tri še nocoj obesimo." ~Zdaj je prištorkljal Gregor v
 66 XXXII  |       Molči in poslušaj. Ti pojdeš zdaj v Zatičino v samostan in
 67 XXXII  |      Gregorju okrog vrata. ~"Tako, zdaj pa pojdi!" ~Gregor pa se
 68 XXXIII |         vlažni podzemski ječi leži zdaj že skoro teden dni, hrane
 69 XXXIII |      iztrgajo sovražnika iz rok!" ~Zdaj je prihitel v sobo opatov
 70 XXXIII |           še vedno ni osvobojen?" ~Zdaj je vstopila tudi vojvodinja
 71 XXXIII |          govorila z Rovanom, se je zdaj obrnila in rekla opatu: ~"
 72 XXXIII |           res na smreški gradič. ~"Zdaj, gospodje," je dejal Matija, "
 73 XXXIII |    povedati, kdo ga pozdravlja." ~"Zdaj res ni več treba, da bi
 74 XXXIII |        nima, da bi mene dosegel." ~Zdaj je prišel iz Rovanove sobe
 75 XXXIV  |       svobodo, opat pa menihom. In zdaj se je zopet začelo tisto
 76 XXXIV  |            in grof Lamberg je šele zdaj izvedel popolno resnico
 77 XXXIV  |        hladna, da se zmerom bojim, zdaj in zdaj bo zmrznila. Ko
 78 XXXIV  |           se zmerom bojim, zdaj in zdaj bo zmrznila. Ko bi bil jaz
 79 XXXV   |           zrcalilo v njenih očeh. ~Zdaj je prihrumela v sobo grofica
 80 XXXV   |          odpravil toliko krivic, a zdaj ni nikogar, da bi mi želel
 81 XXXVI  |            Vizitator Angelus se je zdaj z vso silo lotil boja proti
 82 XXXVI  |             ker se je nekaj gostov zdaj obrnilo k vojvodinji. Opat
 83 XXXVI  |             da sta bila na Dunaju. Zdaj je bila najlepša prilika,
 84 XXXVI  |            dejal opat, "to ne gre. Zdaj to ne gre več. Vojvodinja
 85 XXXVII |       morilce. Vem, da bodete tudi zdaj poskušali vse, da me uničite.
 86 XXXVII |        ponosno odšel, Rovana pa so zdaj premagala njegova čustva,
 87 XXXVII |           videti opata oditi in je zdaj previdno odprl vrata. ~"
 88 XXXVII |           konja, da greva domu." ~"Zdaj ponoči?" se je čudil Matija. "
 89 XXXVII |         branila. ~"Prosim Vas," je zdaj rekla Margareta, "da greste
 90 XXXVIII|     končala svoje pripovedovanje. "Zdaj šele spoznavam, kako sem
 91 XXXIX  |           pijan, kadar te vidim." ~Zdaj pa se je Matija resnično
 92 XXXIX  |            ljudstvom je rasla, ali zdaj ni bilo nikogar, ki bi se
 93 XL     |          novicami." ~Vojvodinja je zdaj umela, zakaj je Matija tako
 94 XL     | pozvdigniti.'" ~Vojvodinja je bila zdaj popolnoma prepričana, da
 95 XLI    |       začasnega vodjo samostana." ~Zdaj je pristopil pater Konrad
 96 XLII   |            čas vrgel Petra v ječo, zdaj se je pa Peter maščeval
 97 XLII   |          jezik, pa prazno glavo." ~Zdaj se je Margareta vzravnala. ~"
 98 XLIII  |       Včasih Vas nisem nič maral - zdaj me pa kar ovijete okrog
 99 XLIV   |         bolj prestrašil. Gledal je zdaj tega zdaj onega skrivnostnih
100 XLIV   |    prestrašil. Gledal je zdaj tega zdaj onega skrivnostnih mož in
101 XLIV   |         volji." ~"Dobro!" je rekel zdaj Rovan. "Če je resnica, kar
102 XLIV   |        opat kriv, bo obsojen opat! Zdaj pojdi!" ~Možje so zapustili