Part

  1 II     |      konjih, da spremita Andreja Rovana v Celje. Andrej je bil pri
  2 IV     |      hlapci in dekle, ter močili Rovana z vodo in mu drgnili sence
  3 IV     |          pisma pri sebi. Posebno Rovana so se lotili, a dečko se
  4 IV     |       prav pogostoma zašel. ~Ker Rovana in njegovih spremljevalcev
  5 X      |           Namesto da bi bil tega Rovana posekal, pa je odnesel pete!" ~
  6 XV     |     naletel na starega oskrbnika Rovana in šel z njim pred grajščinska
  7 XVIII  |          opatu. Ko je ta spoznal Rovana, so njegove ustne zatrepetale
  8 XVIII  |         ne," je zakričal in ujel Rovana za roko. "Ubiti ga ne smemo -
  9 XIX    | prevečkrat ne vozite v zatičino. Rovana ni vselej pri rokah." ~Margareta
 10 XXI    |    opatovega praporščaka Andreja Rovana. Ko nas je ta zazrl, je
 11 XXI    |      vidva nista udarila na tega Rovana," je togotno zakričal opat. "
 12 XXI    |  pripovedovalec. "Celo psoval je Rovana. Ta pa se ni za to zmenil.
 13 XXI    |       Sicer pa je samo častno za Rovana, da se je hotel tudi z nama
 14 XXII   |      grajščino in naj se polasti Rovana, velikaši bodo že skrbeli,
 15 XXII   |          drugače. Kmetje imajo v Rovana neomajno zaupanje, in če
 16 XXII   |         kako se na tihem odkriža Rovana. ~Predvsem je opat dovolil
 17 XXII   |      posrečilo, da je naletel na Rovana. Markvard se je iz Št. Lamberta
 18 XXII   |         Prior je pokleknil poleg Rovana in začel glasno moliti.
 19 XXII   |         svoje srajce ter obvezal Rovana. Potem je breŽavestnega
 20 XXIII  |     okolici je zavratni napad na Rovana povzročil velikansko nevoljo,
 21 XXIII  |     Vitold je iz ozadja ustrelil Rovana in mu je puščica prebodla
 22 XXIII  |        naročil. Opat je poskusil Rovana usmrtiti, Vi morate pa Rovana
 23 XXIII  |    Rovana usmrtiti, Vi morate pa Rovana ozdraviti. Morate, - da
 24 XXIII  |         lahko ste brez skrbi, če Rovana rešite. Samo toliko časa
 25 XXIII  |    posvetovanje. Matija je sicer Rovana silil, naj s kmeti napade
 26 XXIII  |   obljubil petdeset cekinov, ako Rovana zavratno umori. Morilec
 27 XXIV   |         zaseniorja Andreja in za Rovana. In ta pisma so pomenila
 28 XXIV   |    dvornika viteza Barlettija po Rovana. Ker je Barletti Rovanu
 29 XXIV   |       izgubljen." ~Vojvodinja ni Rovana več zadrževala. Odlovila
 30 XXV    |       Margareta lahko preprosila Rovana, da bi ne prišel pričat
 31 XXV    |        bi bila zaverovana v tega Rovana, ali neko posebno simpatijo
 32 XXVII  |         da je opat poslušal samo Rovana in po Rovanovem vplivu odpravil
 33 XXVII  |       vse načine skuša pridobiti Rovana na svojo stran, da bi v
 34 XXVII  |    svojem stanu. In da bi dobila Rovana čim bolj gotovo v svojo
 35 XXVII  |         tudi Margareta navzoča. ~Rovana je nenavadna ljubeznivost
 36 XXVII  |        zgovorna mlada dama in je Rovana hitro zapletla v vesel razgovor. ~"
 37 XXVII  |          bo nikdar ljubosumna." ~Rovana so te prezirljive besede
 38 XXVIII |           nego pozorno opazovala Rovana. ~"Lep mož je ta Rovan,
 39 XXVIII |         glavo ob roko in motrila Rovana s pogledi, v katerih je
 40 XXVIII |     napravile nikakega vtiska na Rovana, je začela grofica prositi: ~"
 41 XXVIII |         sedela Matija, ki je bil Rovana spremil v Št. Lambert, in
 42 XXIX   |  sovraštvo se je osredotočilo na Rovana. Ali vdal se ni v svojo
 43 XXIX   |       dobim," je Matija ogovoril Rovana in patra Hugona. "Nekaj
 44 XXIX   |        naj poiščem tebe, Andreja Rovana, opatovega praporščaka,
 45 XXIX   |            Kadar vidi vojvodinja Rovana, pa začne presti, kakor
 46 XXX    |      svojega praporščaka Andreja Rovana, da jih pregleda. Vdam se
 47 XXX    |    prokleti." ~Albertus je sunil Rovana z nogo in mu ukazal: "Vstani!" ~"
 48 XXX    |     življenje." ~Vojaki so nesli Rovana iz hiše. Albertus se ni
 49 XXXI   |   zadovoljen, zlasti ker je imel Rovana v rokah. Skrbelo ga je samo,
 50 XXXI   |      dejal hlapec "da pusti opat Rovana živega zazidati, češ da
 51 XXXI   |          sredstev, kako bi rešil Rovana. ~Pred vsem se je splazil
 52 XXXI   |      Poskusiti morava, da rešiva Rovana na kak drug način. A kako?" ~"
 53 XXXI   |       udarijo na samostan in naj Rovana siloma oproste." ~"Ne pojde,
 54 XXXI   |          bi se morali zavzeti za Rovana." ~"Tudi iz hvaležnosti
 55 XXXI   |  hvaležnosti bodo samo po krčmah Rovana pomilovali, storili pa zanj
 56 XXXI   |        mogel s svojo krvjo oteti Rovana, bi jo z veseljem prelil,"
 57 XXXII  |      kateri so svoj čas obvezali Rovana, ko je bil zavratno obstreljen. ~
 58 XXXII  |          Ali poznate praporščaka Rovana?" ~"Ne," je odgovoril grof
 59 XXXII  |        zato, da vas zamenjamo za Rovana ali pa vas vse tri še nocoj
 60 XXXII  |         boš rekel opatu, da mora Rovana do jutri zjutraj spraviti
 61 XXXIII |       vdal. Njegovo sovraštvo do Rovana je bilo toliko, da bi bil
 62 XXXIII |          viteze, kakor da bi bil Rovana dal iz rok. Poklical je
 63 XXXIII |      opat? Čula sem ravnokar, da Rovana še niste poslali na smreški
 64 XXXIII |       Tudi jaz ne razumem, zakaj Rovana tako preganjate," je rekla
 65 XXXIII |       prijorju Markvardu, naj da Rovana takoj spraviti na voz in
 66 XXXIII |          k oknu in uzrla na vozu Rovana. ~"Poglejte, visokost,"
 67 XXXIII |          motreč na vozu ležečega Rovana. Ko je voz izginil za ovinkom,
 68 XXXIII |     poslana pazit, če pripeljejo Rovana res na smreški gradič. ~"
 69 XXXIII |  prisilil, da je moral izpustiti Rovana. Tako dolge roke opat še
 70 XXXIV  |    kolikor jih hočem!" ~"Vzemite Rovana, grofica," je nadaljeval
 71 XXXIV  |       vse videl. Sedela je poleg Rovana in ga gledala kakor da je
 72 XXXV   |         s svojimi šalami spravil Rovana v boljšo voljo. Rovana so
 73 XXXV   |   spravil Rovana v boljšo voljo. Rovana so težile nekake temne slutnje,
 74 XXXV   |         njena navada, pozdravila Rovana. ~"Oh, visokost," se je
 75 XXXVI  |          Tudi to je sumljivo, da Rovana še vedno ni domov. Kdo ve,
 76 XXXVI  |          najlepša prilika, da bi Rovana prijeli in ga spravili na
 77 XXXVII |          Opat Albertus je peljal Rovana v zadnjo sobo Margareti
 78 XXXVII |          opat, in stopiviši pred Rovana, mu je ponudil roko. ~Rovan
 79 XXXVII |         in s tresočo roko prijel Rovana. "Dobro! Hotel sem biti
 80 XXXVII |         obrnil in ponosno odšel, Rovana pa so zdaj premagala njegova
 81 XXXVII |     razburjena in zasopla. Uzrši Rovana, je vzkliknila: ~"Hvala
 82 XXXVIII|        da je slučajno naletel na Rovana in se hotel z njim sprijazniti,
 83 XXXVIII|          naročil, naj se polaste Rovana in ga spravijo v ječo zatiškega
 84 XXXVIII|          se tako zavzema za tega Rovana," je menil opat, ko je sedel
 85 XXXVIII|       vojvodinja tako zavzema za Rovana." ~"Ne," je odgovorila Margareta. ~"
 86 XXXVIII|  preklicano malo zmenila za tega Rovana, kajti dobrosrčna ni bila
 87 XXXVIII|         vojvodinja zaljubljena v Rovana, a sedaj ji je bilo hipoma
 88 XXXVIII|        da je že večkrat vprašala Rovana zastran tebe, a on ni nikdar
 89 XXXVIII|       vsem srcem ljubila Andreja Rovana. ~
 90 XXXIX  |       Trezen človek vendar ne bo Rovana imenoval zvezdo. Ko bi bili
 91 XXXIX  |         se mi nos res sveti, ali Rovana imenovati zvezdo, to je
 92 XXXIX  |        Matiji, zakaj je imenoval Rovana zvezdo, in mu tudi povedal,
 93 XXXIX  |     veliko gorečnostjo je vabila Rovana, naj jo odslej večkrat obiskuje. ~"
 94 XXXIX  |        je bila prepričana, da je Rovana pregnal iz domovine opat,
 95 XL     |        dejal Matija. "Če vprašam Rovana: 'Zakaj ne vzameš svoje
 96 XLI    |          pod poveljstvom Andreja Rovana, da zavzame samostan. Jezdeca
 97 XLI    |    zaljubi v mene, kakor se je v Rovana." ~Hugon Alba je imel jako
 98 XLII   |    nemška strelca, ki sta hotela Rovana umoriti." ~"Šele pred nekaj
 99 XLIV   |          presenečen, ko je videl Rovana v meniški obleki, a njegovo
100 VL     |        je stopila Margareta pred Rovana. ~"Moj brat je rešen! Notar
101 VL     |   posebno, poklekni pred gospoda Rovana, poljubi mu roko in prosi