Part

 1 I      |       stara žena vžgala tresko in jo vtaknila med dva tramova. ~"
 2 III    |         upihni luč življenja, saj jo je on tudi hotel tebi,"
 3 III    |    izpraznil malo bučo žganja, ki jo je imel pri sebi. "V peklu
 4 V      |  spremembo in vprašal Hugona, kaj jo je povzročilo. ~"Ne izprašuj
 5 VIII   |         izpraznil majoliko, ki mu jo je ponudil Matija. ~"E,
 6 VIII   |           in mu rekel: ~"Dobro si jo izpeljal, Andrejče, tako
 7 IX     |          kapljice bi se napil, ki jo ima vojvodinja v kleti in
 8 IX     |          imela tako veljavo kakor jo ima grofica Celjska ali
 9 IX     |      tvojo srečo in čas je, da ti jo zagotovim, kajti kdo ve,
10 X      |           pri moji veri. In če bi jo viteški lovci zagledali,
11 X      |           Punca je prezala, da bi jo privoščil komu drugemu." ~
12 X      |         Kaj je bilo z Glogvicem?" jo je vprašal z zadušeno jezo. ~"
13 XI     |      službo, čim se vrne iz Rima, jo ni potolažila. Slovo je
14 XI     |        vzel?" ~"Zakaj? Hm! Saj bi jo, če bi me ne bila pustila.
15 XI     |       trdo pripomnila starka. "Če jo mož tepe, ima prav. Kaj
16 XIII   |     jokala, vpila in prosila, naj jo puste, a napadalci so bili
17 XIII   |     Spiral si je rano do jutra in jo skrbno obvezal. Zabil je
18 XIV    |          v kakem tednu vrniti. Da jo Andrej takoj reši iz ječe,
19 XIV    |   rešitelj? Jeli prišel Rovan, da jo osvobodi? Neznanec se je
20 XIV    |          bliže. "Dvoje močnih rok jo je objelo in vroča usta
21 XIV    |          vnovič stisnil k sebi in jo začel vnovič poljubovati. ~"
22 XIV    |     kolena in začela prositi, naj jo opat vendar izpusti. ~Opata
23 XIV    |         je ustavil pred Polonico, jo dvignil s tal in pritisnil
24 XIV    |          k Polonici in, prijemaje jo za roko, skoro hripav v
25 XIV    |        rok. Pustite me!" ~Opat pa jo je prijel še trje in jo
26 XIV    |           jo je prijel še trje in jo vlekel proti ležišču. ~"
27 XIV    |      drobna," se je rogal opat in jo pahnil proti ležišču. ~V
28 XIV    |         Zagrabi to punco in zapri jo v klet - potem pa pošlji
29 XIV    |   Polonico po stopnicah nizdol in jo pahnil v temno klet. Vtem
30 XVI    |        vendar Polonico iskat, ker jo hočeš ti vzeti." ~"No, pa
31 XVI    |       spominjaš tiste pridige, ki jo je imel prior Markvard o
32 XVI    |           to ni nič posebnega, če jo kdo zapelje? ~"No, nekaj
33 XVI    |            spomnivši se vloge, ki jo je Jernej Kos že večkrat
34 XVII   |        bil med njimi. Rana, ki mu jo je prizadela Polonica, je
35 XVII   |      opata. ~"Ali je zala? Ali bi jo smel poljubiti?" je vpraševal
36 XVII   |       Pavel Glogvic. ~"Le poljubi jo, ako hočeš," se je smejal
37 XVII   |      osebo - Polonico. ~Vlekli so jo do opatovega sedeža. Ko
38 XVII   |           opatovega sedeža. Ko so jo izpustili, se je Polonica
39 XVII   |        ter strgal z nje plašč, ki jo je pokrival. Golo je ležalo
40 XVII   |           se je k Polonici, da bi jo poljubil, a dekle ga je
41 XVII   |         sem velikodušen mož. Zato jo vrzite s pristave, naj gre,
42 XVII   |         so nesli pred pristavo in jo vrgli na travo. Jutranji
43 XVII   |      travnik brez cilja, kakor bi jo podili hudobni duhovi. - ~
44 XVIII  |           da vidiš revico, ki smo jo dobili v vodnjaku." ~Matija
45 XVIII  |           je skoro omahnil. ~"Ali jo morda poznaš," je vprašal
46 XVIII  |           sesti na klop. ~"Poznam jo, je nadaljeval čez nekaj
47 XVIII  |          kaj se je zgodilo, če so jo imeli na pristavi, je dejal
48 XVIII  |    Trepetaje radi take grozote so jo poslušali ljudje - trepetal
49 XIX    |      Rovan premagal bolest, ki mu jo je povzročila Poloničina
50 XIX    |          vojvodinjo Virido, ki so jo smatrali za glavni vzrok,
51 XIX    |      začeli zbijati šale. ~"Lejte jo, to gospodično," so se rogali, "
52 XIX    |           smrtnega sovražnika ali jo prepustil grozeči ju usodi,
53 XIX    |         se jaz ne znosim nad njo, jo tudi vi lahko pustite." ~
54 XX     |      približati Margareti. Rad bi jo bil izvabil, ali Margareta
55 XX     |        imela z njim trd boj in da jo čaka huda ura. A bila je
56 XXII   |        silno veseli. Pogrešali so jo težko in njihova nezadovoljnost
57 XXIV   |           rahel smehljal in obšlo jo je neko veselo čustvo. ~"
58 XXV    | vojvodinja Virida sama videla, to jo je popolnoma prepričalo,
59 XXV    |       stori niti koraka, pa če bi jo na kolenih prosil. Tega
60 XXV    |           Zato pa je najbolje, da jo v miru putiva." ~"Ali -
61 XXVI   |         je Rovan obrnil k njej in jo je zadel njegov pogled,
62 XXVII  |         večjo pozornost, kakor bi jo smel pričakovati po svojem
63 XXVIII |    ljubimca!" ~Bolest in jeza sta jo tako prevzeli, da je začela
64 XXVIII |          Gospodov je šel ponjo in jo pripeljal nazaj. Tako stoji
65 XXIX   |          se jima vendar ni. Videl jo je samo ob nedeljah, ko
66 XXXI   |           bila končana naloga, ki jo je imel oskrbnik svibenski
67 XXXI   |      svojo krvjo oteti Rovana, bi jo z veseljem prelil," je slovesno
68 XXXII  |       nato poklical svojo ženo in jo povabil, da gre z njim v
69 XXXII  |           stran ceste v senco, ki jo je dajalo grmovje, in čakali.
70 XXXII  |            In kako živa! Prav rad jo imam! Ko bi bil nekoliko
71 XXXII  |           bil nekoliko mlajši, bi jo koj zasnubil, saj bo imela
72 XXXIII |           izginil za ovinkom, sta jo udarila na stran in hitrih
73 XXXIII |         proti Zatičini, Matija pa jo je s svojimi prijatelji
74 XXXIV  |          ne vzamete?" ~"Kako - ko jo je pa že drug vzel!" ~Grofica
75 XXXIV  |         smeje rekel: Tista, ki bi jo jaz rad imel, je že omožena,
76 XXXIV  |           in v ljubki zadregi, ki jo je posebno Matija opazil
77 XXXIV  |       vredna, ko sedem gradov. Če jo vzameš, Andrejče, pri moji
78 XXXVI  |           moji obravnavi, nego da jo dobi opat Castiel iz Broudola." ~"
79 XXXVI  |       pošiljam prepis pesmice, ki jo je zložil neki kardinal
80 XXXVII |         stopil k Margareti. Rahlo jo je prijel za roko in ni
81 XXXVII | Margaretino roko na svoje srce in jo potem vroče poljubil. ~"
82 XXXVII |           dekle na svoje prsi ter jo poljubil na čelo. Za trenutek
83 XXXVIII|         vojvodinja ni taka, kakor jo ti popisuješ." ~"Kaj hočeš
84 XXXVIII|           bila Margareta sama, so jo premagala čustva tako, da
85 XXXIX  |          občevati pač pa želi, da jo Rovan obišče. ~"e naslednjega
86 XXXIX  | gorečnostjo je vabila Rovana, naj jo odslej večkrat obiskuje. ~"
87 XL     |         ne branil. Še prav rad bi jo imel, če bi mi dala dosti
88 XLI    |          nikdar veselo. Vojska pa jo je krenila naravnost v samostan,
89 XLI    |           slišalo. Na pristavi so jo bili tedaj izpustili in
90 XLI    |         kar je bilo mogoče, da bi jo našel, ker jo je potreboval
91 XLI    |       mogoče, da bi jo našel, ker jo je potreboval kot pričo
92 XLI    |           je res posrečilo, da so jo iztaknili pri nekem oglarju
93 XLIII  |        položil roko ogrok pasu in jo peljal k stolu. ~"Margareta -
94 XLIV   |        večjo steklenico žganja in jo začel počasi prazniti. Ko
95 XLIV   |          naznanit sodbo in krvnik jo takoj izvrši." ~Jetnik je
96 VL     |          veliko in drzno vlogo in jo zaigral." ~Notar mu je povedal,
97 VL     |          v Šent Lambert. Vest, ki jo je prinesel, je v gradu
98 VL     |          k Rovanu. V tem trenutku jo je objelo dvoje krepkih
99 VL     |          dvoje krepkih rok. Rovan jo je stisnil k sebi in v vročem