| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jazbecu 1 jaše 1 jaševa 1 je 3658 jeca 1 jecal 3 jece 13 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 3658 je 1899 in 1346 se 1126 da | Miroslav Malovrh Opatov praporšcak IntraText - Concordances je |
Part
501 VIII | jetnika, kajti sumilo se je, da ima med menihi nekaj 502 VIII | zaveznikov. ~Poveljnik straže je bil Matija Jazbec in vojščaki 503 VIII | dolžnost. Koj prvo noč se je nekdo priplazil k stolpu, 504 VIII | zaprtim menihom, ali straža ga je prepodila. Hugon Alba ni 505 VIII | nikogar, razen opoldne, ko mu je samostanski hlapec prinesel 506 VIII | posvetil nikdar sončni žarek, je vsako jutro neznana roka 507 VIII | jetnik ni stradal. ~Vizitator je bil medtem odpotoval v Rein 508 VIII | v Rein in opat Albertus je bil zopet svobodni gospodar 509 VIII | dnevi so minili mirno. Opat je menihe pustil, da so delali, 510 VIII | Oglej k patriarhu. To se je zdelo menihom sumljivo in 511 VIII | velike vrče vina. Zunaj je dež lil tako, da si straža 512 VIII | izpod strehe. Kakor večkrat je prišel tudi ta večer Markvard 513 VIII | pijančujete, klade pijane?" je zavpil nad vojščaki. Nikdar 514 VIII | ni sram!" ~Prior Markvard je bil sam velik častilec vinske 515 VIII | samo smejali in prior se je sam smejal ter s hitrim 516 VIII | izpraznil majoliko, ki mu jo je ponudil Matija. ~"E, Matija, 517 VIII | Matija. ~"E, Matija, se je šalil prior, zate bi bilo 518 VIII | se poboljšaš. Zadnji čas je!" ~"Kaj pravite, gospod 519 VIII | se ni dal premotiti, nego je prepričevalno nadaljeval: ~" 520 VIII | bogataši. Sicer pa imam, kar je potrebno za življenje. Če 521 VIII | zabavati kakor sedaj." ~"To je resnica," je dejal prior 522 VIII | sedaj." ~"To je resnica," je dejal prior Markvard, ti 523 VIII | igralec in babjek." ~"Tako je, natančno tako, gospod prior, 524 VIII | natančno tako, gospod prior, je resno pritrjeval Matija, 525 VIII | pritrjeval Matija, a ravno to je veselje mojega življenja. 526 VIII | nebeškega kraljestva." ~Matija je sklonil glavo in premišljeval, 527 VIII | premišljeval, kakor da mu je zmanjkalo misli. ~"Sedaj 528 VIII | videl nebeškega kraljestva, je pridigoval prior. V pekel 529 VIII | pojdeš, Matija." ~"Eh, kaj," je rekel Matija, "hudič bo 530 VIII | kraljestvu." ~"Sile menda ne bo," je odgovoril Matija. "Veste, 531 VIII | zna kaj." ~Prior Markvard je bil pravzaprav istih misli 532 VIII | priznati ni tega hotel, in zato je Matijo najprej primerno 533 VIII | na druge stvari. Pomagal je pa zopet prazniti vrče in 534 VIII | prazniti vrče in tako se je razvil živahen in vesel 535 VIII | živahen in vesel pogovor, ki je trajal do pozne noči. Končno 536 VIII | do pozne noči. Končno se je prior odpravil v samostan, 537 VIII | vojščaki pa so legli spat. ~Ko je prior prišel do hiše za 538 VIII | prišel do hiše za goste, ki je stala na samostanskem dvorišču, 539 VIII | odnesli na vrt. Vse to se je zgodilo tako hitro, da prior 540 VIII | preiskali. Vzeli so mu vse, kar je imel pri sebi, potem pa 541 VIII | neki grm in odšli. ~Ko se je prior Markvard zavedel svojega 542 VIII | zavedel svojega položaja, je bil že sam. Ležal je z zvezanimi 543 VIII | položaja, je bil že sam. Ležal je z zvezanimi rokami in nogami 544 VIII | usta. Nekaj časa pozneje je slišal v daljavi peketanje 545 VIII | konjskih kopit ... ~Ko se je začelo daniti, je Matija 546 VIII | Ko se je začelo daniti, je Matija zlezel iz stolpa 547 VIII | Straža pri ječi Hugona Albe je ležala zvezana in z zamašenimi 548 VIII | zamašenimi usti na tleh - ječa pa je bila prazna. Hugon Alba 549 VIII | bila prazna. Hugon Alba je bil ušel. V samostanu je 550 VIII | je bil ušel. V samostanu je nastal zaradi tega velik 551 VIII | zaradi tega velik hrup, ki je postal še večji, ko so našli 552 VIII | našli priorja Markvarda in je ta povedal, kaj se je z 553 VIII | in je ta povedal, kaj se je z njim zgodilo. Zdaj je 554 VIII | je z njim zgodilo. Zdaj je bilo Markvardu jasno, da 555 VIII | bilo Markvardu jasno, da je bil napaden zato, da so 556 VIII | Hugonove ječe. ~Seveda se je stvar takoj sporočila tudi 557 VIII | tudi opatu Albertusu. Ta je z zaničljivim usmevom poslušal 558 VIII | ravnodušno: ~"Naj bo! Če je ušel, je ušel. To pa Vam 559 VIII | ravnodušno: ~"Naj bo! Če je ušel, je ušel. To pa Vam povem, da 560 VIII | domenjen." ~Markvard, ki je bil nedolžen pri celem dogodku, 561 VIII | nedolžen pri celem dogodku, se je rotil in je prisegal, da 562 VIII | dogodku, se je rotil in je prisegal, da mu dela opat 563 VIII | mu ni verjel. ~Matija se je zadovoljno vrnil v svoj 564 VIII | vrnil v svoj stolp, in ko se je Andrej Rovan čez nekaj dni 565 VIII | dni vrnil iz Ogleja, mu je potrkal na ramo in mu rekel: ~" 566 VIII | delo si storil, Matija," je rekel Andrej, "in Bog ti 567 VIII | Poštenega moža rešiti iz nesreče je zasluga pri Bogu, ki ne 568 VIII | pa na onem." ~Tedaj se je Matiji zjasnil obraz in 569 VIII | zjasnil obraz in veselo je vzkliknil: ~"Tedaj bom pa 570 IX | IX. ~Zatiški samostan je bil poln gostov. Z raznih 571 IX | hoteli več zapustiti. Opat je svojim gostom na čast prirejal 572 IX | brat, Friderik pl. Lindek, je prišel z desetimi hlapci 573 IX | hlapci v samostan in delal je tako, kakor zmagovalec v 574 IX | podvrženi deželi. ~Menihov se je polastila velika nevolja, 575 IX | prezirali, nego tudi zato, ker je vzdrževanje opatovih prijateljev 576 IX | samostanovih dohodkov. V tem ko je opat radodarno skrbel za 577 IX | skrbel za tuje velikaše, je menihe prikrajševal celo 578 IX | naletela sta slabo. Opat ju je oštel in ju končno z bičem 579 IX | več vina. To postopanje je menihe do skrajnosti razkačilo. 580 IX | tako zamerili, kakor da jim je vzel vino. Poskušali so 581 IX | šentlambertskem gradu, kjer je gospodovala vojvodinja - 582 IX | vojvodinja - vdova Virida, je bilo zdaj jako živahno, 583 IX | zabave. ~Posebno pozornost je posvečeval opat mlademu 584 IX | plem. Glogvicu, pri katerem je najel večje posojilo. Posebno 585 IX | večje posojilo. Posebno ga je pogostoma vodil s seboj 586 IX | vojvodi Viridi in kmalu se je raznesla med prebivalci 587 IX | zatiškega gradu govorica, da je Pavel Glogvic ženin opatove 588 IX | bivajoče. ~"Boš videl," je Matija pripovedoval Rovanu, 589 IX | vzameta še letos." ~"Naj se," je ravnodušno odgovoril Andrej, 590 IX | odgovoril Andrej, dasi ga je pri ti novici obšlo neko 591 IX | kar mu ni bilo jasno, a je bilo podobno ljubosumnosti. ~" 592 IX | ljubosumnosti. ~"Naj se! Naj se!" je rentačil Matija. Seveda 593 IX | Matija. Seveda naj se! Saj je tudi meni vseeno, ali vesel 594 IX | glavo postavljal, če bi se je malo nalezel. ~In Matija 595 IX | malo nalezel. ~In Matija se je smejal na vse grlo, ko si 596 IX | smejal na vse grlo, ko si je predstavljal, kako bi strogi, 597 IX | glavo postavljal. Tako se je smejal, da niti zapazil 598 IX | niti zapazil ni, kako se je Andrej primaknil oknu in 599 IX | Margareto. ~Opat Albertus je imel res namen, poročiti 600 IX | s Pavlom Glogvicem, a ko je to Margareti razložil, se 601 IX | to Margareti razložil, se je odločno uprla. ~"Glogvica 602 IX | Glogvica ne vzanem," je izjavila. "Na noben način 603 IX | denar." ~"Ljuba sestra, je dejal opat, nikar ne govori 604 IX | denar dobiš ljubezen, denar je vse. Pavel Glogvic bo svoje 605 IX | grofica Ortenburška?" ~"Ne," je kratko, a zopet z vso odločnostjo 606 IX | Otročja si in nerazumna," je začel iznova opat prigovarjati 607 IX | Pavel te ljubi in ker je mož, ki nima svoje volje, 608 IX | Verjemi meni, bogastvo je pogoj sreče. In zakaj se 609 IX | do nove veljave. Zato pa je treba denarja in vse moje 610 IX | denarja in vse moje delo je posvečeno temu namenu." ~" 611 IX | Kako pa misliš to doseči?" je radovedno vprašala Margareta. ~" 612 IX | vprašala Margareta. ~"To je moja stvar! Čemu bi ti razkladal 613 IX | razumeš. Le to verjemi, treba je bilo velikih žrtev, da sem 614 IX | rodu." ~"Pavla ne vzamem," je kratko odgovorila Margareta. 615 IX | odgovorila Margareta. Bila je v vsem močno podobna svojemu 616 IX | podobna svojemu bratu, kar je ta šele sedaj spoznal, ko 617 IX | ta šele sedaj spoznal, ko je tako odločno odklanjala 618 IX | dokazovanjem. ~"Lej, Margareta," je dejal "vojvodinja Virida 619 IX | dejal "vojvodinja Virida je že stara. Dokler živi in 620 IX | živela." ~"Pavla ne vzamem," je bil ves odgovor opatove 621 IX | malobesednost in trdovratnost je končno pretrgala nit opatove 622 IX | pravim, da ga moraš vzeti," je rekel osorno in zapovedujoče 623 IX | nogo ob tla. "Jaz vem, kaj je potrebno za tvojo srečo 624 IX | potrebno za tvojo srečo in čas je, da ti jo zagotovim, kajti 625 IX | opat?" ~"Da, ali mogoče je, da me odstavijo. Dosti 626 IX | da me odstavijo. Dosti je velikašev, ki bi radi svoje 627 IX | bratovem položaju. Predno je mogla še kaj odgovoriti, 628 IX | mogla še kaj odgovoriti, je dejal opat: ~"Premisli si 629 IX | bodi pametna." ~A komaj je opat izgovoril te besede, 630 IX | opat izgovoril te besede, je dvignila Margareta glavico 631 X | glasovi lovskih rogov. Opat je bil svojim gostom na čast 632 X | priredil velik lov, katerega se je tudi sam udeležil, kajti 633 X | sam udeležil, kajti bil je strasten lovec, in sploh 634 X | na vso moč. Njihova jeza je bila toliko večja, ker jim 635 X | bila toliko večja, ker jim je bilo še vedno strogo prepovedano 636 X | z zunanjim svetom," ~se je jezil na opata menih Mihael 637 X | stranke v samostanu, ki je bila poskusila opata izpodriniti. ~" 638 X | opata izpodriniti. ~"To je kazen, ker smo ga tožili," 639 X | kazen, ker smo ga tožili," je menil menih Ivan Pock. ~" 640 X | menih Ivan Pock. ~"To že," je dejal Konrad de Franconia, " 641 X | vendar za tem tičati. Čemu je opat privabil toliko gostov 642 X | naj to pomeni." ~"Goste je poklical za svoje varstvo," 643 X | poklical za svoje varstvo," se je oglasil zopet Ivan Pock. " 644 X | zopet Ivan Pock. "Oni dan je bila neka ženska pri spovedi 645 X | ženska pri spovedi in mi je pravila, kako med kmeti 646 X | kako med kmeti vre, ker jim je opat naložil nov davek. 647 X | davek. Kadar gre za denar, je opat ves zlodjev. Kmetom 648 X | opat ves zlodjev. Kmetom je povedal, da se je oglejskemu 649 X | Kmetom je povedal, da se je oglejskemu patiarhu pokazala 650 X | nasprotno, še dobro se jim je zdelo, da zna njihov opat 651 X | izkoriščati. ~"Gostje," je nadaljeval Ivan Pock, "so 652 X | bi se sami uprli opatu," je dodal Mihael Zedlitz. ~" 653 X | v opatovi blagajni," se je oglasil Albert Freyberg, 654 X | oglasil Albert Freyberg, ki je doslej molče poslušal ugibanje 655 X | vsaj pet srebrnikov, pa je bilo vse zastonj. Še hudiča 656 X | ni ustrašil. Venomer mi je pripovedoval, da je opat 657 X | Venomer mi je pripovedoval, da je opat kmetom vse pobral, 658 X | opat na vesti, ali -" tako je govoril Konrad de Franconia - " 659 X | opatu ne opravimo ničesar," je pripomnil Ivan Pock, "ker 660 X | da tako gori za opata?" je vprašal eden najmlajših 661 X | najmlajših menihov, Ulrik, ki je bil šele pred kratkim prišel 662 X | vprašuješ? Prejšnji opat Peter je bil svoj čas kaplan na dvoru 663 X | vojvode Leopolda. Virida je dosegla, da je postal opat 664 X | Leopolda. Virida je dosegla, da je postal opat v Zatičini, 665 X | postal opat v Zatičini, in ko je umrl vojvoda, se je Virida 666 X | in ko je umrl vojvoda, se je Virida semkaj preselila. 667 X | neki? In kaj praviš, ali je to posebno čudno, če je 668 X | je to posebno čudno, če je lepi, viteški opat postal 669 X | vojvodinja Virida." ~Tako je govoril Konrad in ostali 670 X | mu pritrjevali. ~Lov se je medtem veselo nadaljeval. 671 X | veselo nadaljeval. Opat je bil preskrbel, da je ostal 672 X | Opat je bil preskrbel, da je ostal Pavel Glogvic sam 673 X | kjer so ostali konji, in ko je videl, da ju ne bo nihče 674 X | da ju ne bo nihče motil, je krenil po stranski poti 675 X | stranski poti v gozd. Od daleč je skozi drevje zagledal tik 676 X | revno kočico in proti nji je obrnil svoje korake, ker 677 X | obrnil svoje korake, ker je videl, da stopji pred kočo, 678 X | da stopji pred kočo, kar je opata vedno mikalo, namreč 679 X | dekleta opat ni poznal, dasi je imel sicer dobro oko za 680 X | zatiški okolici. Previdno se je približal koči in se ob 681 X | skril za grmovje tako, da je mogel vse opazovati, kar 682 X | mogel vse opazovati, kar se je zgodilo pred hišo. ~Dekle 683 X | zgodilo pred hišo. ~Dekle je svoje delo končalo in se 684 X | okoli hiše pospravilo, ko se je na pragu prikazala stara 685 X | Pojdi v hišo, Polonica," je rekla starka. "Po gozdu 686 X | tako ne govorite, mati," je ugovarjala Polonica. Saj 687 X | gospodje vmes." ~"O, kajpak, se je rogala starka, "kajpak, 688 X | Polonica ni odgovorila, nego je šla v hišo in opat je slišal, 689 X | nego je šla v hišo in opat je slišal, kako so bila vrata 690 X | zadelana. ~"Stara čarovnica je pametno govorila," se je 691 X | je pametno govorila," se je smejal opat in se zadovoljno 692 X | stegnil za grmovjem. "To dekle je zalo, jako zalo, pri moji 693 X | cvetko utrgam jaz sam. Punca je prezala, da bi jo privoščil 694 X | komu drugemu." ~In zopet je ostal več ur na straži, 695 X | lovci daleč od koče, kjer je prebivala Polonica. Šele 696 X | prebivala Polonica. Šele sedaj je počasi krenil za njimi, 697 X | šentlambertski grad. Ko je zajezdil svojega konja, 698 X | zajezdil svojega konja, ozrl se je po gostih in videvši, da 699 X | Margareta poleg viteza Kozjaka, je začel iskati Palva Glogvica. 700 X | Glogvica. Ker ga ni našel, je poiskal svojega brata Friderika 701 X | Lindeka in ga vprašal, kje da je Pavel Glogvic. ~"Primerilo 702 X | Glogvic. ~"Primerilo se je nekaj neprijetnega," je 703 X | je nekaj neprijetnega," je dejal Friderik. "Glogvic 704 X | dejal Friderik. "Glogvic se je zaradi tega vrnil v samostan 705 X | sploh odšel." ~"Kaj pa se je zgodilo?" je ves presenečen 706 X | Kaj pa se je zgodilo?" je ves presenečen vprašal opat. ~" 707 X | vem nič. Slišal sem, da je Pavel Margareto nekaj nadlegoval - 708 X | pustili konje - in Margareta je poklicala na pomoč. Slučajno 709 X | poklicala na pomoč. Slučajno je bil tvoj praporščak Rovan 710 X | Rovan v bližini. Priskočil je in zgrabil Pavla ter ga 711 X | tako treščil ob tla, da se je skoraj zemlja zazibala." ~" 712 X | zazibala." ~"Ni mogoče!" je vzkliknil opat. ~"Tako mi 713 X | vzkliknil opat. ~"Tako mi je pravil tisti tvoj norčavi 714 X | tvoj norčavi Matija, ki je vse to videl. Glogvic je 715 X | je vse to videl. Glogvic je nato zasedel svojega konja 716 X | tega Rovana posekal, pa je odnesel pete!" ~Teman oblak 717 X | odnesel pete!" ~Teman oblak je legel opatu na čelo, vzpodbodel 718 X | opatu na čelo, vzpodbodel je konja, da se je visoko povzpel, 719 X | vzpodbodel je konja, da se je visoko povzpel, in pojezdil 720 X | pojezdil k svoji sestri. ~"Kaj je bilo z Glogvicem?" jo je 721 X | je bilo z Glogvicem?" jo je vprašal z zadušeno jezo. ~" 722 X | zadušeno jezo. ~"Nesramen je postal! Napadel me je in 723 X | Nesramen je postal! Napadel me je in me poljubil." ~"Kaj govoriš 724 X | govoriš o napadu! Pavel je tvoj ženin in ima pravico 725 X | poljubiti." ~Margareta se je na svojem konju ponosno 726 X | poglede srepo v bratove oči, je odločno dejala: ~"Glogvic 727 X | upa prijeti za meč." ~Opat je zamišljeno povesil glavo, 728 X | povesil glavo, Margareta pa je po kratkem molku brezskrbno 729 X | smejal, ko bi bil videl, kako je Rovan dvignil Glogvica in 730 X | ga vrgel ob tla, in kako je potem mirno in samozavestno, 731 X | mestu prebode, a Glogvic je trepetaje pobral svoj klobuk 732 X | trepetaje pobral svoj klobuk in je pobegnil, res pobegnil pred 733 X | pobegnil pred Rovanom. Menda se je Rovanovega pogleda ustrašil. 734 X | kar strele švigale." ~Opat je bil jako presenečen. Ogledoval 735 X | jako presenečen. Ogledoval je svojo sestro od strani, 736 X | sestro od strani, kakor da je zasledil na njej nekaj izrednega, 737 X | tej stvari ... ~Zvečer, ko je bil sam v svojem stanovanju, 738 X | sam v svojem stanovanju, je dolgo razmišljal o tem dogodku, 739 X | rekel sam sebi: ~"Ta Rovan je postal nevaren. Če ga kaznujem 740 X | praporščak več nevaren, četudi je zal, pogumen, in vrl dečko." ~ 741 X | opravil večerno molitev, je opat izpraznil steklenico 742 XI | koga drugega v Rim!" ~Tako je ihtela Polonica, ko je Rovan 743 XI | Tako je ihtela Polonica, ko je Rovan jemal od nje slovo, 744 XI | St. Cyriacus v Rim. Rovan je z vso ljubeznivvostjo tolažil 745 XI | svojo ljubico, ali umiriti je vendar ni mogel, dasi ga 746 XI | vendar ni mogel, dasi ga je rada in vdano poslušala. ~" 747 XI | poslušala. ~"Lej, Polonica," ji je govoril, "saj sama veš, 748 XI | zanesti. Da pošlje mene, to je dokaz posebnega zaupanja." ~" 749 XI | morem pustiti. Tako tesno mi je pri srcu, prav kakor bi 750 XI | skrbi se le otresi," se je smehljal Rovan. "Tudi Rim 751 XI | temne slutnje me navdajajo," je šepetala Polonica. ~"Opat 752 XI | šepetala Polonica. ~"Opat mi je poveril važne posle," je 753 XI | je poveril važne posle," je pripovedoval Rovan. Tudi 754 XI | opata Castida v Brondolo, ki je vicarius generalis zatiškega 755 XI | zatiškega samostana. In opat mi je zatrdno obljubil, da dobim 756 XI | odprt! Vojvodinja Virida je že pisala vojvodi Viljemu ..." ~ 757 XI | jo ni potolažila. Slovo je bilo žalostno, tako da se 758 XI | bilo žalostno, tako da se je moral Rovan naposled dekletu 759 XI | Matija Jazbec, katerega je bil Rovan pripeljal seboj 760 XI | mogel videti solza. Ljubil je samo vesele ljudi in tudi 761 XI | Kaj vraga vzdihuješ," se je jezil in potlačil pesti 762 XI | takrat nisem jokal, ko me je nevesta za vedno zapustila. 763 XI | Beži, beži, tepec," se je repenčila starka. "Kaj misliš, 764 XI | vojščak?" ~"Zakaj pa ne?" se je čudil Matija. "Rakija je 765 XI | je čudil Matija. "Rakija je najboljše zdravilo za vse 766 XI | Bog ji daj dobro, zdaj je omožena in trikrat na dan 767 XI | tepena" ~Celo Polonica se je vzlic svoji žalost nasmehnila. ~" 768 XI | imel nevesto, Matija?" ga je vprašala in si otrla solze. ~" 769 XI | solze. ~"Pa še kakšno!" se je bahal Matija. "Najlepša 770 XI | bahal Matija. "Najlepša je bila v šentviški fari. Samo 771 XI | šentviški fari. Samo rakijo je rada pila." ~"Zakaj je pa 772 XI | rakijo je rada pila." ~"Zakaj je pa nisi vzel?" ~"Zakaj? 773 XI | me ne bila pustila. A ona je hotela, naj se jaz rakije 774 XI | jaz sem pa hotel, naj se je ona odvadi. Kam bi bila 775 XI | bila oba pila! No, in zato je vzela mežnarja v Šent Vidu. 776 XI | bi se ji bolje godilo," je trdo pripomnila starka. " 777 XI | tišči v farovž." ~Matija je modro prikimaval. ~"Prav 778 XI | Prav pravite, mati," je rekel resno. "Ali če bi 779 XI | naše gospode" ~"Jaz tudi," je rekla starka. ~"Pa se vam 780 XI | ni treba ničesar bati," je dejal Matija. "Rovan je 781 XI | je dejal Matija. "Rovan je meni naročil, naj pazim 782 XI | sama pokazala vrata," ga je prekinila starka. "Vas nič 783 XI | Le nič ne skrbi, Matija," je nadaljevala starka. "Tako 784 XI | zaradi pomoči." ~Matija je bil užaljen. Široko se je 785 XI | je bil užaljen. Široko se je razkoračil pred starko, 786 XI | res, da ste neumni. Kaj je hiša brez moškega? Farovška 787 XI | kuharica, tista Lojzka, ki je prej služila v Št. Vidu, 788 XI | prej služila v Št. Vidu, mi je enkrat dejala: ,Matija, 789 XI | biti pri hiši.' Tako mi je pravila Lojzka in to je 790 XI | je pravila Lojzka in to je bila pametna ženska. In 791 XI | Matija Jazbec." ~"Tepec" to je bilo vse, kar je odgovorila 792 XI | Tepec" to je bilo vse, kar je odgovorila starka. ~"Tepec? 793 XI | odgovorila starka. ~"Tepec? Kdo je tepec? Ali sem jaz tepec? 794 XI | vam prevrnem kolibo. Meni je Rovan naročil, naj čuvam 795 XI | izpolnim svojo obljubo. Če vam je to všeč ali če vam ni všeč - 796 XI | všeč ali če vam ni všeč - je meni vseeno. Jutri prinesem 797 XI | pa zvečer, da vidim, kako je pri hiši. Tako bo in nič 798 XI | še odgovora ni dala, nego je odšla v hišo, Matija pa 799 XI | odšla v hišo, Matija pa je sedel poleg Polonice na 800 XI | Polonice na klop in ji, kolikor je njemu sploh mogoče, nežno 801 XI | jastreb svoj plen? ~Polonico je to vprašanje presenetilo. ~" 802 XI | z neba nizdol in - plen je v njegovih krempljih. Vidiš, 803 XI | Vidiš, punca," Matija se je primaknil bližje in začel 804 XI | vidiš, punca, na svetu je tudi dosti moških, ki so 805 XI | težko kdo izgubi, ali mogoče je vendar." ~"Ne bojte se zame," 806 XI | vendar." ~"Ne bojte se zame," je pripomnila Polonica. "Ponoči 807 XI | upa sem gor, podnevi pa je dosti sosedov, ki bi prihiteli 808 XI | jastreb - brani se." ~Matija je segel v svoj jopič in vzel 809 XI | nosi vedno pri sebi. Nekdaj je to bodalo nosila pri sebi 810 XI | toliko škapulirjev. Zdaj je v samostanu vse polno vitezov 811 XI | kar suni." ~"Hvala vam," je odgovorila Polonica in vzela 812 XI | in vzela bodalce, katero je občuduje ogledovala. "Vi 813 XI | Kajpak da sem dober," se je smejal Matija. "In po Rovanu 814 XI | vzamem - jaz!" ~In zdaj se je še Polonica vzlic svoji 815 XII | XII. ~Minilo je več tednov, odkar je bil 816 XII | Minilo je več tednov, odkar je bil Rovan odšel v Rim. V 817 XII | Rim. V zatiškem samostanu je bilo še vedno polno gostov, 818 XII | Leutwin iz Ljubljane se je mudil v samostanu in imel 819 XII | menda mnogo opravil, ker je cele ure presedel v opatovem 820 XII | nezadovoljni, ker so slutili, da je cesarski notar Leutwin prišel 821 XII | niso mogli ganiti, ker jim je bilo še vedno prepovedano 822 XII | samostan. ~Med kmeti pa je vrelo. Opat je od njih zahteval 823 XII | kmeti pa je vrelo. Opat je od njih zahteval vedno več 824 XII | boji. Tudi Pavel Glogvic se je bil vrnil v samostan in 825 XII | bil vrnil v samostan in je pogostoma obiskoval grad 826 XII | opatove sestre. In kadar je Margareta zopet in zopet 827 XII | odklonila ljubavne ponudbe, se je Pavel Glogvic napil in je 828 XII | je Pavel Glogvic napil in je z drugimi plemenitaši divjal 829 XII | divjal po vaseh. ~Opata je bilo malo videti. Zarana, 830 XII | malo videti. Zarana, kadar je v samostanu še vse počivalo, 831 XII | samostanu še vse počivalo, je skrivaj in oblečen kot navaden 832 XII | ni bilo nazaj. ~Albertus je bil vsakdanji gost pri Polonici. 833 XII | pri Polonici. Nekega dne je bil nekoliko krvav prišel 834 XII | in prosil vode. Povedal je Polonici in njeni stari 835 XII | in njeni stari materi, da je bil v samostanski službi 836 XII | službi kot lovec, da pa je pobegnil, ker je pretepel 837 XII | da pa je pobegnil, ker je pretepel meniha Jurja, ki 838 XII | pretepel meniha Jurja, ki je nekemu kmetskemu dekletu 839 XII | dekletu silo delal. S tem se je starki močno prikupil. Verjela 840 XII | močno prikupil. Verjela je, da je tujec sedaj tatinski 841 XII | prikupil. Verjela je, da je tujec sedaj tatinski lovec, 842 XII | sedaj tatinski lovec, saj se je večkrat zgodilo, da je kdo 843 XII | se je večkrat zgodilo, da je kdo iz samostana pobegnil 844 XII | po gozdih, in zaupala mu je tem bolj, ker ni nikdar 845 XII | dostojno vedel. Matija, ki je redno vsak dan prihajal, 846 XII | bil nanj naletel. Sicer je pa njegova nezaupnost kmalu 847 XII | nezaupnost kmalu izginila, ko je od Polonice izvedel, da 848 XII | od Polonice izvedel, da je skrivnostni tujec nikdar 849 XII | besedico ne nadleguje. ~Prišel je pa dan, ko je bil Matija 850 XII | nadleguje. ~Prišel je pa dan, ko je bil Matija kaj neprijetno 851 XII | iz te zaupnosti. Prinesel je bil bučo vina na hrib in 852 XII | ko so se vrata odprla in je v hišo stopil skrivnostni 853 XII | skrivnostni tatinski lovec. Matija je na prvi pogled spoznal opata, 854 XII | pogled spoznal opata, opat pa je spoznal njega, a vendar 855 XII | lovec, ki zahaja semkaj," je začel Matija z veliko ravnodušnostjo 856 XII | dušo privežeš!" ~Ponudil je opatu bučo z vinom in ta - 857 XII | gospodom," pravi opat. ~"Res je! Izdati te moram. To je 858 XII | je! Izdati te moram. To je moja dolžnost. Saj bi še 859 XII | jaz ne hotel iti s teboj?" je vpraševal opat. ~"Ho-ho," 860 XII | vpraševal opat. ~"Ho-ho," se je smejal Matija. "Kaj misliš, 861 XII | vendar s temi burkami," se je zdaj oglasila starka, "in 862 XII | divjačino. Moja dolžnost je, da ga primem in peljem 863 XII | in peljem v samostan. Tak je naš ukaz in jaz sem zvest 864 XII | premilostnega gospoda opata." ~Tako je govoril Matija z veliko 865 XII | se čudili, Matija pa se je obrnil do dozdevneta tatinskega 866 XII | jih prosi." ~"Ne vdam se," je odločno izjavil opat in 867 XII | prijel za kratki meč, ki ga je imel opasanega. "Če se me 868 XII | ti razcepim glavo." ~Opat je po teh besedah vstal in 869 XII | planili med moža. Starka je vzlic svoji slabosti potisnila 870 XII | Matijo v kot, Matija pa je skakal kakor besen in se 871 XII | že drugačni meči, kakor je tvoj, in glava je še cela. 872 XII | kakor je tvoj, in glava je še cela. Jaz ti pokažem, 873 XII | cela. Jaz ti pokažem, kaj je samostanski vojak. Mi se 874 XII | deneš meč stran!" ~Opat se je zaničljivo smejal. Ker se 875 XII | Matija ni lotil, minila ga je vsa skrb. "Meč stran, pravim," 876 XII | skrb. "Meč stran, pravim," je ukazal Matija. "Ti, Polonica, 877 XII | Matijevo kričanje. Odprl je vrata in je ponosno odšel. 878 XII | kričanje. Odprl je vrata in je ponosno odšel. Matija je 879 XII | je ponosno odšel. Matija je kričal za njim: ~"Le čakaj, 880 XII | spravili na takega reveža," se je končno oglasila Polonica. ~" 881 XII | si, Matija, pogumen," se je rogala starka. "Jezik imaš 882 XII | imaš dolg." "Le močite," je osorno rekel Matija. "Ko 883 XII | spoznal tisti trenutek, ko je odprl vrata." ~"Ti ga poznaš?" 884 XII | vzkliknili obe ženski. "Kdo pa je?" ~"Volk vseh volkov - zatiški 885 XIII | XIII. ~Blizu Križne vasi je imel zatiški samostan veliko 886 XIII | veliko pristavo, na kateri je gospodaril zatiškemu opatu 887 XIII | vdan mož, Jernej Kos. Opat je kaj rad hodil semkaj na 888 XIII | hodil semkaj na oddih. Tu se je čutil varnega in tu se je 889 XIII | je čutil varnega in tu se je lahko brez skrbi vdajal 890 XIII | vsem svojim strastem. Hodil je toliko rajši na to pristavo, 891 XIII | rajši na to pristavo, ker mu je Jernej Kos priskrboval najlepše 892 XIII | iz cele okolice in opat je bil velik častilec ženskega 893 XIII | častilec ženskega spola. ~Opat je še tisti dan, ko ga Matija 894 XIII | bolje pazil na ženski," je rekel opat Jerneju, "ali 895 XIII | zopet oglasim." ~Jernej Kos je bil takoj pripravljen izpolniti 896 XIII | opatovo povelje. Izbral je tri zanesljive hlapce, s 897 XIII | zanesljive hlapce, s katerimi je šel že mnogokrat lovit kmetske 898 XIII | Zatičine proti hribu, koder je na samosti stala koliba, 899 XIII | vratih njegove hlače. Treba je, da smo previdni." "Matija 900 XIII | smo previdni." "Matija je kakor ris," je dejal hlapec, 901 XIII | Matija je kakor ris," je dejal hlapec, ki je ležal 902 XIII | ris," je dejal hlapec, ki je ležal poleg Kosa. "Branil 903 XIII | Ti si pa strahopetnik," je govornika zavrnil Jernej. " 904 XIII | zavrnil Jernej. "Opat nam je še za vsako žensko dal tri 905 XIII | visele tiste hlače, ki jih je bil prinesel Matija "za 906 XIII | za strašilo". Matija pa je bil v hiši. Čeprav je pregnal 907 XIII | pa je bil v hiši. Čeprav je pregnal opata na zvijačen 908 XIII | način, tako kakor da ga je res smatral za tatinskega 909 XIII | polastiti Polonice. In zato je ostal an hribu ter nameraval 910 XIII | previdno bližali koči. Jernej je bil odredil, da ostane eden 911 XIII | samo priprta, tako da se je iz hiše natančno slišalo, 912 XIII | v roke in Jernej Kos jim je zašepetal na uho: Najprej 913 XIII | vdrli v sobo. Matija, ki je sedel za mizo je planil 914 XIII | Matija, ki je sedel za mizo je planil kvišku, a predno 915 XIII | planil kvišku, a predno je mogel stegniti roko, udaril 916 XIII | stegniti roko, udaril ga je Jernej Kos po glavi, da 917 XIII | Jernej Kos po glavi, da se je takoj ulila kri. Matija 918 XIII | takoj ulila kri. Matija je takoj omahnil in je padel 919 XIII | Matija je takoj omahnil in je padel na tla. ~"Hura - zmaga 920 XIII | padel na tla. ~"Hura - zmaga je naša," je zakričal Jernej 921 XIII | Hura - zmaga je naša," je zakričal Jernej Kos in se 922 XIII | dva sta v tistem hipu, ko je bil zadet Matija, skočila 923 XIII | Dobro smo opravili," se je smejal jernej Kos "in dobro 924 XIII | medtem pogledam jaz, kako je z Matijo." Polonica je 925 XIII | je z Matijo." Polonica je jokala, vpila in prosila, 926 XIII | zinila besede. Krčevito je stikala roke, iz njenih 927 XIII | najhujšega sovraštva. ~Kmalu je prišel tudi Jernej Kos za 928 XIII | norcev zbijal na tem svetu," je dejal zadovoljno. "Tako 929 XIII | studenca. Škoda zanj. Bil je vesel človek." ~Prišedši 930 XIII | so zasedli konje. Jernej je vzel na svojega konja Polonico, 931 XIII | vasi. ~Samotna in zapuščena je ležala koča na hribu. Skozi 932 XIII | hribu. Skozi odprto okno je mesec vlival svojo mehko 933 XIII | ležečega Matijo. Naenkrat se je Matija začel premikati, 934 XIII | Matija začel premikati, odprl je oči in se začel počasi dvigati. 935 XIII | počasi dvigati. Oziral se je krog sebe, kakor bi ne vedel, 936 XIII | kakor bi ne vedel, kje da je in kaj se je zgodilo. Počasi 937 XIII | vedel, kje da je in kaj se je zgodilo. Počasi se mu je 938 XIII | je zgodilo. Počasi se mu je jel vračati spomin. Z veliko 939 XIII | spomin. Z veliko težavo se je vlekel do klopi, kjer je 940 XIII | je vlekel do klopi, kjer je stal škaf vode, in si začel 941 XIII | počakati, gospod hudič," je težko sopeč govoril polglasno. " 942 XIII | govoril polglasno. "Pošteno me je usekal, a moja črepinja 943 XIII | mu vračale moči tako, da je mogel stati in storiti nekaj 944 XIII | Čisto dobro stojim," je govoril, "in tudi v glavi 945 XIII | tudi pomagala." ~Spiral si je rano do jutra in jo skrbno 946 XIII | jo skrbno obvezal. Zabil je potem z debelimi cveki okna 947 XIII | potu do ovinka, od koder se je videl zatiški samostan, 948 XIII | videl zatiški samostan, se je vsedel na velik kamen in 949 XIII | v svoje misli. Naenkrat je vstal, zagrozil s pestjo 950 XIV | zaprli v klet. In v tem, ko je Polonica bridko jokala in 951 XIV | jokala in si pulila lase, ko je starka v svoji kleti besno 952 XIV | knežje nagrade, katero jim je dal zatiški opat. ~Nekaj 953 XIV | zatiški opat. ~Nekaj dni je pustil opat Polonico popolnoma 954 XIV | ni na pristavi in dekle je začelo končno domnevati, 955 XIV | zaprli samo zaradi babice, ki je večkrat kaj slabega govorila 956 XIV | zatiških menihih. Ker se je to že marsikomu primerilo, 957 XIV | že marsikomu primerilo, je bila ta misel za njo prava 958 XIV | tolažba, tem bolj, ker se je moral Andrej Rovan v kakem 959 XIV | Nekega večera - ravno ko se je Polonica spravljala spat - 960 XIV | Polonica spravljala spat - je čula na hodniku previdne 961 XIV | previdne korake. Nekdo se je bližal vratom njene ječe. 962 XIV | vratom njene ječe. Polonica je vztrepetala. Se li bliža 963 XIV | jo osvobodi? Neznanec se je jako počasi, jako tihotapsko 964 XIV | zapah na vratih. Polonica je kar sapo zadrževala. Zdaj 965 XIV | sapo zadrževala. Zdaj se je na vratih pojavila visoka 966 XIV | moška postava. Vzlic temi se je videlo, da ima na glavi 967 XIV | na glavi širok klobuk, ki je zasenčil obraz. ~"Andrej!" 968 XIV | zasenčil obraz. ~"Andrej!" je šepetala Polonica in pristopila 969 XIV | bliže. "Dvoje močnih rok jo je objelo in vroča usta so 970 XIV | lica. V tem trenutku pa je Polonica tudi že odskočila 971 XIV | vsa prestrašena. Spoznala je bila, da ni slonela na Rovanovih 972 XIV | Premilostni gospod opat" je prišlo strahoma čez njene 973 XIV | premilostni gospod niti opat," je z mehkim glasom odogovril 974 XIV | kakor drugi ljudje." ~Opat je Polonico vnovič stisnil 975 XIV | Sedi sem k meni, Polonica," je rekel opat in se usedel 976 XIV | posteljo. ~Polonica pa se mu je izvila iz rok in se zopet 977 XIV | Premilostni gospod opat," je prosila Polonica, "pustite 978 XIV | imaš malo rada, Polonica?" je vprašal opat. ~Polonica 979 XIV | ni odgovorila. Povesila je glavo, potem pa zajokala, 980 XIV | opat vendar izpusti. ~Opata je jela minevati potrpežljivost. 981 XIV | minevati potrpežljivost. Šel je parkrat s trdimi koraki 982 XIV | sem in tja, potem pa se je ustavil pred Polonico, jo 983 XIV | sebi. ~"Dobro, Polonica," je rekel določno. "Če nečeš 984 XIV | ostanem pri tebi." ~Polonica je odskočila od opata, kakor 985 XIV | odskočila od opata, kakor da je strela udarila v sobo. Hipoma 986 XIV | strela udarila v sobo. Hipoma je spoznala svoj položaj, a 987 XIV | položaj, a to spoznanje ji je dalo moč za obrambo. Mehko, 988 XIV | Mehko, ponižno dekle se je mahoma prelevilo v pogumno 989 XIV | prelevilo v pogumno ženo, ki je pripravljena braniti svojo 990 XIV | Premilostni gospod opat" je zaklicala Polonica "jaz 991 XIV | in poštena ostanem." ~"To je prav lepo," se je porogljivo 992 XIV | To je prav lepo," se je porogljivo smejal opat. " 993 XIV | hočem." ~Pri teh besedah je skočil k Polonici in, prijemaje 994 XIV | boš vendar." ~"Nikdar!" je zaklicala Polonica in se 995 XIV | Pustite me!" ~Opat pa jo je prijel še trje in jo vlekel 996 XIV | ležišču. ~"Pustite me!" je klicala Polonica. "Pomagajte! 997 XIV | Polonici na pomoč. Dasi se je branila z vsemi svojimi 998 XIV | me! Jaz se bom branila!" je zakričala z divjo odločnostjo. ~" 999 XIV | brani se, grlica drobna," se je rogal opat in jo pahnil 1000 XIV | ležišču. ~V tem trenutku se je Polonici posrečilo, da si