Part

1001 XIV    |             Polonici posrečilo, da si je osvobodila roko. Bliskoma
1002 XIV    |             osvobodila roko. Bliskoma je segla pod zglavje svojega
1003 XIV    |             svojega ležišča, nekaj se je zasvetilo v njeni roki in
1004 XIV    |             zabodlo v opata. Polonica je bila opatu sunila v prsi
1005 XIV    |               prsi bodalce, katero ji je bil daroval Matija. ~"Ah"
1006 XIV    |             bil daroval Matija. ~"Ah" je dihnil opat in izpustil
1007 XIV    |       izpustil Polonico. Roka njegova je segla tja, kjer je bil zadet,
1008 XIV    |            njegova je segla tja, kjer je bil zadet, in potegnila
1009 XIV    |          Pasja duša - zabodla si me," je škripaje z zobmi sikal in
1010 XIV    |          sedel na posteljo. ~Polonica je skočila k vratom. Ali ta
1011 XIV    |             zunaj zaprta. Na ves glas je kričala: "Pomagajte, gospod
1012 XIV    |             gospod opat umira!" ~Zdaj je odletel zapah in v sobo
1013 XIV    |               odletel zapah in v sobo je stopil Jernej Kos. ~"Gospod
1014 XIV    |            Jernej Kos. ~"Gospod opat" je zaklical. "Jaz sem tu, Jernej." ~"
1015 XIV    |            sem ranjen" ~Jernej Kos se je prestrašil in ni vedel,
1016 XIV    |          vedel, kaj bi storil. Prijel je Polonico za roko, potem
1017 XIV    |             premilostnemu opatu," jim je Jernej Kos ukazal. In medtem,
1018 XIV    |           pohiteli na pomoč opatu, ki je bil brez zavesti omahnil
1019 XIV    |          zavesti omahnil na posteljo, je Jernej Kos vlekel Polonico
1020 XIV    |          pahnil v temno klet. Vtem ko je zaklepal težka vrata, se
1021 XIV    |              zaklepal težka vrata, se je dekle jokaje zgrudilo na
1022 XV     |                            XV. ~Težko je prišel Matija Jazbec na
1023 XV     |             grajščino Smreko. Na potu je večkrat omahoval, kajti
1024 XV     |           večkrat omahoval, kajti bil je vsled izgube krvi silno
1025 XV     |             ali njegova železna volja je premagala telesno slabost.
1026 XV     |           oskrbnik - Rovanov oče - ga je prijazno sprejel in je prijateljsko
1027 XV     |             ga je prijazno sprejel in je prijateljsko zanj skrbel,
1028 XV     |     prijateljsko zanj skrbel, tako da je Matija čez nekaj dni bil
1029 XV     |            zopet na nogah. Samo glavo je imel obvezano, da so ga
1030 XV     |              imenovale Turka. ~Matija je samo staremu Rovanu povedal,
1031 XV     |        staremu Rovanu povedal, kaj se je zgodilo v koči na hribu.
1032 XV     |              koči na hribu. Vendar se je kmalu raznesel glas, da
1033 XV     |     prepričali, da sta izginili in da je v sobi vse krvavo. A kmetski
1034 XV     |             Matijo, ker so vedele, da je poznal Polonico in njeno
1035 XV     |              bi bil kaj povedal, nego je le zbijal navadne svoje
1036 XV     |            moder kakor kralj Salomon, je nevoljno rekla dekla Reza,
1037 XV     |         nevoljno rekla dekla Reza, ki je bila najbolj radovedna med
1038 XV     |               Ali misliš ti, Reza, da je bil kralj Salamon res tako
1039 XV     |            kakor o njem pridigujejo?" je vprašal Matija mirno in
1040 XV     |            kako neumno izprašuje!" se je rogala Reza. "Seveda je
1041 XV     |               je rogala Reza. "Seveda je bil moder. Ali si že pozabil,
1042 XV     |              materi kregali, čigav da je otrok in kako da je kralj
1043 XV     |          čigav da je otrok in kako da je kralj Salamon potem modro
1044 XV     |            potem modro uganil, katera je prava mati." ~"Prava reč,
1045 XV     |               Prava reč, taka sodba," je dejal Matija. "Tako modro
1046 XV     |             se ni dal premotiti, nego je rekel: ~"Pravo mater kakega
1047 XV     |               pravega očeta najti, to je umetnost. Zato pa jaz na
1048 XV     |             vpiti na Matijo, ta pa se je le zadovoljno smejal, kakor
1049 XV     |           smejal, kakor vselej, kadar je kako poredno uganil. Vrišč
1050 XV     |              poredno uganil. Vrišč se je šele čez nekaj časa polegel. ~
1051 XV     |           polegel. ~Kočijaž Marka, ki je bil med tem prizorom samo
1052 XV     |          Čudne stvari se včasih gode, je rekel cmokaje, prav čudne
1053 XV     |               gori, pa sem slišal, da je krčmarjeva mačka vrgla eno
1054 XV     |         mačico pa enega psička." ~"To je že mogoče," je menil Matija. "
1055 XV     |          psička." ~"To je že mogoče," je menil Matija. "Jaz sem v
1056 XV     |                Spoznal sem žensko, ki je rodila enega peka, enega
1057 XV     |              krojača." ~Kočijaž Marka je zazijal, ženske pa so planile
1058 XV     |              iz veže na dvorišče. ~Tu je Matija naletel na starega
1059 XV     |          travo. ~"Bil sem v Zatični," je povedal stari Rovan, "in
1060 XV     |            Rovan, "in sem izvedel, da je opat bolan. Pripeljali so
1061 XV     |           Križni gori. Pravijo, da ga je na lovu nekdo napadel in
1062 XV     |               in ranil." ~"Kdaj pa se je to zgodilo?" je vprašal
1063 XV     |            Kdaj pa se je to zgodilo?" je vprašal Matija. ~""e pred
1064 XV     |               njena mati." ~Matija se je zamislil, čez nekaj trenutkov
1065 XV     |                čez nekaj trenutkov pa je vstal in dejal staremu Rovanu: ~"
1066 XV     |       Polonico skrito." ~"Matija - to je nevarno. Kdo ve, kaj se
1067 XV     |            zgodi." ~V tem trenutku se je začelo peketanje konjskih
1068 XV     |            kopit in v tistem trenutku je že Matija planil naprej
1069 XV     |             Rovan, opatov praporščak, je skočil s konja. Poljubil
1070 XV     |              skočil s konja. Poljubil je svojega očeta in prijateljsko
1071 XV     |               ne bi šel več od doma," je veselo rekel Andrej in je
1072 XV     |             je veselo rekel Andrej in je šel z očetom in Matijo v
1073 XV     |          Matijo v hišo. ~Matiji pa se je lice zmračilo in globok
1074 XV     |        zmračilo in globok vzdih se mu je izvil iz prsi. ~"Huda ura
1075 XV     |              iz prsi. ~"Huda ura bo," je mrmral polglasno. "Bog daj,
1076 XVI    |                            XVI. ~Bila je noč, ko sta šla Andrej Rovan
1077 XVI    |             dol proti Zatični. Matija je bil Andreju pač povedal,
1078 XVI    |           Andreju pač povedal, kaj se je zgodilo, zamolčal pa mu
1079 XVI    |               zgodilo, zamolčal pa mu je, da je zatiški opat, preoblečen
1080 XVI    |        zgodilo, zamolčal pa mu je, da je zatiški opat, preoblečen
1081 XVI    |             Polonico zasledoval in da je opatov oskrbnik Jernej Kos
1082 XVI    |               gotovo obglavljen. ~Noč je bila mehka in tiha, ko sta
1083 XVI    |     Poloničino, če ona kaj ve, kam da je Polonica izginila. ~Med
1084 XVI    |         Polonica izginila. ~Med potjo je Matija na različne načine
1085 XVI    |        resnico. ~"Veš, Andrej," in mu je rekel, "meni se zdi, da
1086 XVI    |               rekel, "meni se zdi, da je najbolje, če se človek sploh
1087 XVI    |             Sicer se mnogo govori, da je rodbinsko življenje najlepše,
1088 XVI    |            pek misli tako. Oni dan mi je rekel, da najlepše rodbinsko
1089 XVI    |           take šale nisem razpložen," je osorno odgovoril Andrej. "
1090 XVI    |            miru." ~"Saj se ne šalim," je zatrjeval Matija. "Bog me
1091 XVI    |               pa povej svoje mnenje," je nestrpno dejal Andrej in
1092 XVI    |             mnenje - hm - moje mnenje je, da stori najbolje tisti,
1093 XVI    |              se sploh ne ženi. Kaj pa je zakonski mož? Reva vseh
1094 XVI    |               drugega. ~"Ti, Andrej," je čez nekaj časa zopet začel
1095 XVI    |        spominjaš tiste pridige, ki jo je imel prior Markvard o ljubezni." ~"
1096 XVI    |          Markvard o ljubezni." ~"Ne," je bil kratki odgovor Andrejev. ~"
1097 XVI    |         kratki odgovor Andrejev. ~"Pa je škoda," je menil Matija. "
1098 XVI    |             Andrejev. ~"Pa je škoda," je menil Matija. "Prav dobra
1099 XVI    |           Matija. "Prav dobra pridiga je bila. Ali veš, kako zdravilo
1100 XVI    |                Ali veš, kako zdravilo je prior priporočal zoper ljubezni." ~"
1101 XVI    |               zoper ljubezni." ~"Ne," je dejal Andrej brez vsakega
1102 XVI    |               Ti bom pa jaz povedal," je nadaljeval Matija. "Prior
1103 XVI    |             nadaljeval Matija. "Prior je pravil, da je v starih časih
1104 XVI    |          Matija. "Prior je pravil, da je v starih časih živel neki
1105 XVI    |               neki grški modrijan, ki je učil, da so proti ljubezni
1106 XVI    |                   Ali se naj obesim?" je vprašal Andrej in se nasmehnil
1107 XVI    |        nasmehnil vzlic žalosti, ki ga je trla. ~"Kaj še! Poskusi
1108 XVI    |             in doma premišljeval, kaj je storiti, bi ti morda prišla
1109 XVI    |             naj doma ležim, medtem ko je Polonica v največji nevarnosti."  "
1110 XVI    |           posebnega to pač ni. Saj se je že večkrat zgodilo. In -
1111 XVI    |            vendar začeti." ~"Matija," je vzplamtel zdaj Andrej, "
1112 XVI    |              se ti zgodi." ~Matija se je Andrejeve jeze nekoliko
1113 XVI    |                kajti po kratkem molku je začel ubirati druge strune. ~"
1114 XVI    |           mojih besedah -" ~Andrej se je ustavil, prijel Matijo za
1115 XVI    |             veš, nego si mi povedal," je zakričal v veliki razburjenosti
1116 XVI    |               ne bom prav nič vedel," je odgovoril Matija. ~"Povej,
1117 XVI    |            ničesar ne povem." ~Andrej je Matijo izpustil in Matija
1118 XVI    |          Matijo izpustil in Matija se je lepo počasi usedel na travo
1119 XVI    |            lepo te prosim, povej, kje je Polonica," se je zdaj oglasil
1120 XVI    |           povej, kje je Polonica," se je zdaj oglasil Andrej. ~"Tega
1121 XVI    |              v Križno goro." ~"Čemu?" je vprašal Andrej strm‚. ~"
1122 XVI    |               Ker ve Jerneje Kos, kam je spravil Polonico." ~"Jernej
1123 XVI    |            Polonico." ~"Jernej Kos -" je ves iznenaden zaklical Andrej
1124 XVI    |             spomnivši se vloge, ki jo je Jernej Kos že večkrat igral,
1125 XVI    |            ves prestrašen: "Pa saj to je - opatova desna roka - pa
1126 XVI    |               pri čem da sva." ~Rovan je privolil in odšla sta mimo
1127 XVI    |         Križni gori, ne sluteč, da se je medtem na samostanski pristavi
1128 XVII   |            gostje. Tudi opat Albertus je bil med njimi. Rana, ki
1129 XVII   |             med njimi. Rana, ki mu jo je prizadela Polonica, je bila
1130 XVII   |             jo je prizadela Polonica, je bila sicer globoka, ali
1131 XVII   |             ali nevarna ni bila in se je še dosti hitro zacelila.
1132 XVII   |               zacelila. Čez teden dni je že mogel zapustiti posteljo. ~
1133 XVII   |             zapustiti posteljo. ~Opat je bil uslužbencem na pristavi
1134 XVII   |             nikomur povedati, kako se je zgodilo, da je bil ranjen.
1135 XVII   |                kako se je zgodilo, da je bil ranjen. Pravil je, da
1136 XVII   |              da je bil ranjen. Pravil je, da ga je tatinski lovec
1137 XVII   |              ranjen. Pravil je, da ga je tatinski lovec napadel in
1138 XVII   |             verjeli. Kmetsko ljudstvo je seveda po pristavskih poslih
1139 XVII   |            poslih že izvedelo, kaj se je zgodilo, ali strah pred
1140 XVII   |          strah pred opatovo krutostjo je bil tolik, da si še govoriti
1141 XVII   |            govoriti niso upali. ~Opat je svoje ozdravljenje hotel
1142 XVII   |           pristavi pri Križni vasi in je v samostanu mudeče se plemiče
1143 XVII   |          plemiče povabil tja. Gostija je bila imenitna in kmalu je
1144 XVII   |             je bila imenitna in kmalu je vladala med gosti viharna
1145 XVII   |            gosti viharna veselost, ki je še narasla, ko je Jernej
1146 XVII   |        veselost, ki je še narasla, ko je Jernej Kos pripeljal nekaj
1147 XVII   |          mislili niso na odpor. Narod je bil tako potlačen, da je
1148 XVII   |              je bil tako potlačen, da je izgubil vsak ponos in se
1149 XVII   |            zavedal. ~Med pijano tolpo je bil opat kmalu edini trezni
1150 XVII   |              tudi hrupna veselost, ki je vladala krog njega, ni mogla
1151 XVII   |               njegov govor. ~Naenkrat je mignil Jerneju Kosu k sebi,
1152 XVII   |          zamislil, potem pa, kakor da je prišel do določenega sklepa,
1153 XVII   |              svojemu oskrbniku. Še ta je nekam preplašen pogledal
1154 XVII   |               pogledal opata, a vajen je bil slepe pokorščine in
1155 XVII   |            bil slepe pokorščine in se je molče odstranil. ~"Spoštovani
1156 XVII   |     Spoštovani gostje in prijatelji," je potem opat zaklical zbranim
1157 XVII   |          presenečenje." ~"Čujmo -" se je glasilo po dvorani - "premilostni
1158 XVII   |              opatu!" ~"V roke pravice je prišla stara čarovnica,
1159 XVII   |            knežnjih zakonih. Pri sebi je imela svojo vnukinjo." ~"
1160 XVII   |               zna ta tudi čarati?" se je oglasil Pavel Glogvic. ~"
1161 XVII   |             Pavel Glogvic. ~"Učila se je čaranja! Kolikor se je doslej
1162 XVII   |             se je čaranja! Kolikor se je doslej dognalo, se je naučila
1163 XVII   |              se je doslej dognalo, se je naučila samo čarovniškega
1164 XVII   |             Izvrstno! Slava opatu! To je krasno!" tako so klicali
1165 XVII   |             gnetli okrog opata. ~"Ali je zala? Ali bi jo smel poljubiti?"
1166 XVII   |            Ali bi jo smel poljubiti?" je vpraševal Pavel Glogvic. ~"
1167 XVII   |            poljubi jo, ako hočeš," se je smejal Friderik pl. Lindek,
1168 XVII   |               tega ob tla metal." ~Še je donel po dvorani glasni
1169 XVII   |            dvorani glasni smeh, ki ga je povzročila ta surova šala,
1170 XVII   |                Ko so jo izpustili, se je Polonica zgrubila na tla,
1171 XVII   |             zgrubila na tla, kakor da je brez zavesti. Opatovi gostje
1172 XVII   |           opazke. Pavel Glogvic pa se je sklonil k Polonici ter strgal
1173 XVII   |             strgal z nje plašč, ki jo je pokrival. Golo je ležalo
1174 XVII   |               ki jo je pokrival. Golo je ležalo od sramu in strahu
1175 XVII   |              prijateljev. ~"Prav zala je ta čarovnica," so se oglašali
1176 XVII   |              se oglašali drugi. ~Opat je sedel nem na svojem stolu,
1177 XVII   |         svojem stolu, v očeh pa se mu je brala osvetoželjnost. ~"
1178 XVII   |           osvetoželjnost. ~"Zapleši!" je ukazal s trdim glasom. ~
1179 XVII   |              le trepet njenega života je kazal, da živi. ~"Zapleši!"
1180 XVII   |           kazal, da živi. ~"Zapleši!" je zdaj zagrmel opat vnovič
1181 XVII   |                  Ah - pasja vera - ta je res zala -" se je čulo klicati
1182 XVII   |           vera - ta je res zala -" se je čulo klicati velikaše. Pavel
1183 XVII   |         velikaše. Pavel Glogvic pa se je prerinil do Polonice in
1184 XVII   |             mi poljubček!" Sklonil se je k Polonici, da bi jo poljubil,
1185 XVII   |               jo poljubil, a dekle ga je sunilo od sebe, da je odletel
1186 XVII   |              ga je sunilo od sebe, da je odletel skoro do opata. ~
1187 XVII   |            skoro do opata. ~Medtem pa je pristopil neki drugi velikaš
1188 XVII   |               Zapleši, čarovnica," se je zadrl s surovim glasom.
1189 XVII   |               s surovim glasom. In ko je Polonica vsled udarca in
1190 XVII   |             in bolečin dvignila nogo, je udaril v smeh in zopet zamahnil
1191 XVII   |              izpustili, a vzdržala se je samo trenutek na nogah,
1192 XVII   |                Prinesite kako metlo," je zavpil Pavel Glogvic na
1193 XVII   |               dimnik ušla." ~Polonica je dvignila glavo, sklenila
1194 XVII   |          imejte usmiljenje!" ~Opat pa je ni poslušal. Počasi je vstal
1195 XVII   |             pa je ni poslušal. Počasi je vstal s svojega sedeža in
1196 XVII   |          dejal svojim gostom: ~"Morda je punca izgubila svoje čarovniško
1197 XVII   |               tukaj. Blagoslov, ki ga je prejela moja oseba, pa naj
1198 XVII   |               veste in znate. Zapadla je smrtni kazni - zato lahko
1199 XVII   |             Polonico - - - ~Danilo se je že, ko so Jernej Kos in
1200 XVII   |             punco spravil na grmado," je bil rekel opat Jerneju Kosu, "
1201 XVII   |             Kosu, "kajti zapeljala me je s svojimi čarovnijami v
1202 XVII   |            izpustite." ~Jernej Kos se je na tihem smejal opatovi
1203 XVII   |             opatovi pripovedbi, da ga je Polonca začarala, a rekel
1204 XVII   |               na travo. Jutranji hlad je obudil dekle k zavesti.
1205 XVII   |               dekle k zavesti. Počasi je vstala in se kakor blazna
1206 XVII   |             ozirala okrog sebe. Potem je stekla čez travnik brez
1207 XVII   |             duhovi. - ~Blizu pristave je stalo nekaj hiš. Vsa zasopljena
1208 XVII   |             nekaj hiš. Vsa zasopljena je Polonica pritekla do njih
1209 XVII   |             vodnjaku. Nekaj trenutkov je omahovala, potem pa skočila
1210 XVII   |           skočila v vodnjak. Začul se je lahek krik, potem je bilo
1211 XVII   |               se je lahek krik, potem je bilo vse tiho. ~IŽa kmetske
1212 XVII   |                 IŽa kmetske kolibe se je prikazala kot smrt bleda
1213 XVII   |            ženska. ~"Jezus Kristus -" je šepetala vsa prestrašena - "
1214 XVII   |       šepetala vsa prestrašena - "kaj je bilo to?" ~
1215 XVIII  |              Po ponočni orgiji, ki se je bila vršila na pristavi,
1216 XVIII  |                Ure so tekle in Matija je postal lačen in žejen. ~"
1217 XVIII  |           lačen in žejen. ~"Veš kaj," je rekel Andreju, "morda bi
1218 XVIII  |            onim kočam poizvedovat, če je kaj novega na pristavi.
1219 XVIII  |             poznajo ..." ~"Le pojdi," je pritrdil Andrej. "Če se
1220 XVIII  |         toliko časa zadržim." ~Počasi je odkorakal Matija proti kočam,
1221 XVIII  |              od pristave. Že od daleč je zapazil neko čudno vrvenje.
1222 XVIII  |            stikali glave, kakor da se je zgodilo nekaj posebnega.
1223 XVIII  |               nekaj posebnega. Matija je postal radoveden in je pospešil
1224 XVIII  |         Matija je postal radoveden in je pospešil svoje korake. ~"
1225 XVIII  |             Kaj imate, ljudje božji," je vprašal zbrane ljudi, dospevši
1226 XVIII  |             koče. ~"Mrliča imamo," se je oglasila postarna ženica. ~"
1227 XVIII  |              žensko. - Popolnoma gola je. - Zjutraj je pritekla čez
1228 XVIII  |          Popolnoma gola je. - Zjutraj je pritekla čez travnike in
1229 XVIII  |             obstopili Matijo. ~"Morda je revica znorela," je menil
1230 XVIII  |             Morda je revica znorela," je menil Matija, "pa je obleko
1231 XVIII  |        znorela," je menil Matija, "pa je obleko vrgla od sebe in
1232 XVIII  |             in se potopila." ~Iz hiše je stopil sključen starček
1233 XVIII  |              nagubančenih lic. Poznal je Matijo in ga prijazno pozdravil. ~"
1234 XVIII  |           pozdravil. ~"Stopi v hišo," je rekel starček, "da vidiš
1235 XVIII  |           dobili v vodnjaku." ~Matija je stopil čez prag in je od
1236 XVIII  |          Matija je stopil čez prag in je od groze obstal. Na postelji
1237 XVIII  |             groze obstal. Na postelji je, odeta z belo rjuho, ležala -
1238 XVIII  |          ležala - Polonica. Močni mož je skoro omahnil. ~"Ali jo
1239 XVIII  |                 Ali jo morda poznaš," je vprašal starček, ki je bil
1240 XVIII  |                je vprašal starček, ki je bil Matijo peljal v hišo.  "
1241 XVIII  |         peljal v hišo.  "Poznam -" se je Matiji izvilo iz prsi. Razburjenost
1242 XVIII  |              iz prsi. Razburjenost ga je tako prevzela, da mu je
1243 XVIII  |               je tako prevzela, da mu je zmanjkalo sape in da je
1244 XVIII  |               je zmanjkalo sape in da je moral sesti na klop. ~"Poznam
1245 XVIII  |           sesti na klop. ~"Poznam jo, je nadaljeval čez nekaj časa.
1246 XVIII  |           nekaj časa. Poštena deklica je bila. Opatov praporščak
1247 XVIII  |               praporščak Andrej Rovan je bil njen ženin." ~"Pa ni
1248 XVIII  |               Pa ni iz našega kraja," je opomnil omenjeni starček. ~"
1249 XVIII  |         omenjeni starček. ~"Ne - doma je blizu Zatične - a pred več
1250 XVIII  |              ubili." ~"Bog ve, kaj se je zgodilo, če so jo imeli
1251 XVIII  |              so jo imeli na pristavi, je dejal starček in povesil
1252 XVIII  |         povesil glavo. Ta gospoda, ki je gori -" ~"Vse polno tujih
1253 XVIII  |                 Vse polno tujih ljudi je prišlo včeraj na pristavo.
1254 XVIII  |             na pristavo. Tudi opat se je pripeljal," je dejala neka
1255 XVIII  |           Tudi opat se je pripeljal," je dejala neka ženska. ~"Pa
1256 XVIII  |             Lenka in več drugih žensk je moralo na pristavo," je
1257 XVIII  |               je moralo na pristavo," je začel pripovedovati neki
1258 XVIII  |               še bile. Bog ve, kaj se je vse godilo." ~"Pravični
1259 XVIII  |                 Zakaj jih pa trpite," je ves besen zatulil Matija
1260 XVIII  |              gledate to? Pravični bog je pustil drevesa rasti - zakaj
1261 XVIII  |              v roke? Pravični bog vam je dal kose in sekire - zakaj
1262 XVIII  |            krvi več v žilah?" ~Matija je potegnil meč iz nožnice
1263 XVIII  |              bom maščeval." ~"Amen -" je zaklical z divjim glasom
1264 XVIII  |         starček in v njegovih očeh se je zasvetilo - "jaz ti pomagam." ~"
1265 XVIII  |               ti pomagam." ~"In jaz!" je klical drugi. ~"Jaz tudi -
1266 XVIII  |          odprla vrata in neka deklica je skočila v sobo, kličoč: ~"
1267 XVIII  |          vrata na pristavi in opat se je počasi pripeljal z dvorišča.
1268 XVIII  |         jahali njegovi gostje. Matija je planil iz sobe. ~"Stoj,"
1269 XVIII  |              planil iz sobe. ~"Stoj," je zaklical kočijažu, potem
1270 XVIII  |              zaklical kočijažu, potem je neustrašeno stopil k vozu. ~"
1271 XVIII  |          stopil k vozu. ~"Kaj hočeš," je vprašal opat ves začuden,
1272 XVIII  |               opat ves začuden, da ga je Matija na potu ustavil. ~"
1273 XVIII  |             Premilostni gospod opat," je rekel Matija, "v oni koči
1274 XVIII  |           vsaj blagoslov dati." ~Opat je bil prekanjen človek. Večkrat
1275 XVIII  |             prekanjen človek. Večkrat je v samostanju naročal menihom:
1276 XVIII  |             vsako verigo. Tudi sam se je ravnal po tem in zato ni
1277 XVIII  |             jezdite naprej, gospoda," je rekel svojim gostom, "umiranje
1278 XVIII  |                 Hvala za dovoljenje," je odgovoril Pavel Glogvic. ~
1279 XVIII  |             počasi odjezdili. Opat pa je z umerjenimi koraki šel
1280 XVIII  |               Matijo proti hiši, kjer je ležala mrtva Polonica. Sama
1281 XVIII  |              Polonica. Sama pobožnost je bila zdaj opata; držal se
1282 XVIII  |             bila zdaj opata; držal se je kakor svetnik. ~Ob postelji,
1283 XVIII  |                Ob postelji, na kateri je ležala Polonica, je klečal
1284 XVIII  |            kateri je ležala Polonica, je klečal Rovan in močil roko
1285 XVIII  |               vročimi solzami. Kaj se je zgodilo, tega še ni vedel. ~
1286 XVIII  |               Mirno in dostojanstveno je opat prekoračil prag in
1287 XVIII  |               sobo. Cerkvena opravila je vedno izvrševal z neko posebno
1288 XVIII  |             slovesnostjo in tudi zdaj je hotel imponirati ljudem.
1289 XVIII  |          ljudem. Hladno in ravnodušno je obrnil svoje poglede na
1290 XVIII  |         poglede na posteljo. Komaj pa je zazrl Polonico, se je stresel,
1291 XVIII  |              pa je zazrl Polonico, se je stresel, kakor da ga je
1292 XVIII  |               je stresel, kakor da ga je spreletela mrzlica. Noga
1293 XVIII  |           spreletela mrzlica. Noga mu je zastala, glavo pa je nagnil
1294 XVIII  |               mu je zastala, glavo pa je nagnil naprej, kakor da
1295 XVIII  |             izbulile in pogled njegov je postal plah. ~"Le naprej,
1296 XVIII  |             premilostni gospod opat," je s trdim glasom, nekako zapovedujoče
1297 XVIII  |               vse dolžno spoštovanje, je zgrabil opata za roko in
1298 XVIII  |                 Po opatovem obrazu se je razlila smrtna bledost in
1299 XVIII  |             smrtna bledost in ozrl se je okrog sebe, kakor bi iskal
1300 XVIII  |              bi iskal pomoči. A videl je samo srdite obraze in temne,
1301 XVIII  |           leži zdaj mrtva pred vami?" je vprašal Matija. ~"Ne - ne
1302 XVIII  |              Matija. ~"Ne - ne poznam je," je dihnil opat. ~"Ne!
1303 XVIII  |         Matija. ~"Ne - ne poznam je," je dihnil opat. ~"Ne! Ali ste
1304 XVIII  |             pozna tega dekleta, pa ga je vendar več tednov zalezoval.
1305 XVIII  |                Za tatinskega lovca se je oblekel ta premilostni gospod
1306 XVIII  |     premilostni gospod opat -" ~Rovan je slišal te besede. Počasi
1307 XVIII  |              slišal te besede. Počasi je obrnil glavo proti opatu,
1308 XVIII  |          glavo proti opatu, počasi se je dvignil s tal in se okrenil
1309 XVIII  |               okrenil proti opatu. Ko je ta spoznal Rovana, so njegove
1310 XVIII  |               zagrebli v kuto - čutil je, da gre za življenje in
1311 XVIII  |              in smrt. ~"Gospod opat," je začel Rovan, "povejte mi,
1312 XVIII  |            Rovan, "povejte mi, kaj se je zgodilo s tem dekletom." ~"
1313 XVIII  |            vem - jaz ničesar ne vem," je zatrjeval opat. "Vedno sem
1314 XVIII  |           Rovan, jaz ne vem ničesar," je vnovič začel zatrjevati
1315 XVIII  |        Polonici? Da - ali ne?" ~"Da!" je dihnil opat. ~"Ste li vi
1316 XVIII  |              in njeno babico?" ~"Da!" je zopet rekel opat, a koj
1317 XVIII  |             dal zapreti." ~"In kaj se je potem zgodilo?" je vprašal
1318 XVIII  |             kaj se je potem zgodilo?" je vprašal Rovan. ~"Ničesar
1319 XVIII  |                 Ničesar ne vem - meni je samemu neumljivo, kaj se
1320 XVIII  |              samemu neumljivo, kaj se je moglo zgoditi," je zagotavljal
1321 XVIII  |             kaj se je moglo zgoditi," je zagotavljal opat. ~"Prisezite
1322 XVIII  |               svoje poštenje." ~Opata je spreletel zopet mraz, a
1323 XVIII  |             zopet mraz, a le trenutek je omahoval, potem pa dvignil
1324 XVIII  |                Prisegam!"  Zdaj pa se je pririnila neznana ženska
1325 XVIII  |                 Lažete, lažete - opat je po krivem prisegel - duhovnik
1326 XVIII  |            krivem prisegel - duhovnik je po krivem prisegel!" ~Vse
1327 XVIII  |             po krivem prisegel!" ~Vse je sililo k tej ženi! Tudi
1328 XVIII  |          sililo k tej ženi! Tudi opat je stopil k nji, prav tako
1329 XVIII  |              in Matija. ~"Kdo si ti?" je vprašal Rovan žensko. ~"
1330 XVIII  |         ljudje tudi." ~"Če praviš, da je opat po krivem prisegel -
1331 XVIII  |             moraš tudi vedeti, kaj se je zgodilo," je rekel Rovan. ~"
1332 XVIII  |           vedeti, kaj se je zgodilo," je rekel Rovan. ~"Seveda vem,
1333 XVIII  |            sama videla. Oj, in kaj se je to noč zgodilo, se je zgodilo
1334 XVIII  |              se je to noč zgodilo, se je zgodilo že večkrat." ~"enska
1335 XVIII  |          zgodilo že večkrat." ~"enska je natančno vse popisala, kar
1336 XVIII  |         natančno vse popisala, kar se je zgodilo na pristavi. Trepetaje
1337 XVIII  |           poslušali ljudje - trepetal je tudi opat, a tajiti ni mogel.  "
1338 XVIII  |                  Satan vseh satanov," je zakričal Rovan ves iz sebe,
1339 XVIII  |        zakričal Rovan ves iz sebe, ko je ženska končala svoje pripovedovanje.
1340 XVIII  |               pripovedovanje. Jeza mu je dala neznanske moči. Zgrabil
1341 XVIII  |               neznanske moči. Zgrabil je opata za vrat in ga z enim
1342 XVIII  |              pljuvati v obraz. ~Rovan je bil iztrgal meč iz nožnice
1343 XVIII  |               opata ubil, a priskočil je Matija in ga zadržal. ~"
1344 XVIII  |             in ga zadržal. ~"Ne, ne," je zakričal in ujel Rovana
1345 XVIII  |              Ubiti ga ne smemo - opat je in vse bi nas ob glavo deli,
1346 XVIII  |              bi ga ubili." ~"Zaslužil je smrt že davno," je zaklical
1347 XVIII  |           Zaslužil je smrt že davno," je zaklical sključeni starček,
1348 XVIII  |        zaklical sključeni starček, ki je gospodaril v ti koči. ~"
1349 XVIII  |             nas. Mi smo le kmetje, on je pa duhovnik. Cesarski sodniji
1350 XVIII  |              naj ga sodi." ~Matija se je moral dolgo truditi, predno
1351 XVIII  |           moral dolgo truditi, predno je ljudi prepričal, da bi jih
1352 XVIII  |           opata ubili. Naposled se mu je to vendar posrečilo. Rovanu
1353 XVIII  |              vendar posrečilo. Rovanu je spravil svoj meč in se obrnivši
1354 XVIII  |           njeno bledo lice. Matija pa je sunil opata z nogo in mu
1355 XVIII  |       spravite se od tod!" ~Počasi se je opat dvignil s tal. Niti
1356 XVIII  |     najstrahovitejšega sovraštva. Ker je čutil, da je minila največja
1357 XVIII  |           sovraštva. Ker je čutil, da je minila največja nevarnost,
1358 XVIII  |             največja nevarnost, se mu je vrnil tudi pogum in ošabno
1359 XVIII  |            vrnil tudi pogum in ošabno je stopal mimo ljudi iz koče.
1360 XVIII  |             ni oviral, od postelje se je samo čulo Rovanovo šepetanje. ~"
1361 XIX    |                 XIX. ~Od vasi do vasi je letela vest o dogodkih na
1362 XIX    |               med kmetiskim ljudstvom je začelo tako vreti, da je
1363 XIX    |              je začelo tako vreti, da je opat oborožil vse svoje
1364 XIX    |              šentlambertsko grajščino je opat poslal svajset zanesljivih
1365 XIX    |              Margareto. Vzlic temu pa je opat trepetal. Ni se samo
1366 XIX    |         samostan - še v večji meri se je bal, da se spuntajo kmetje.
1367 XIX    |          spuntajo kmetje. In ta strah je bil upravičen, kajti v neki
1368 XIX    |       upravičen, kajti v neki noči se je na štirih konceh pristave
1369 XIX    |       grajščino pri Zatični. Preteklo je več dni, predno je Rovan
1370 XIX    |           Preteklo je več dni, predno je Rovan premagal bolest, ki
1371 XIX    |             premagal bolest, ki mu jo je povzročila Poloničina tragična
1372 XIX    |       Poloničina tragična smrt, a čim je prišel zopet k sebi, je
1373 XIX    |               je prišel zopet k sebi, je tudi brez odlašanja začel
1374 XIX    |       priprave za maščevanje. ~Matija je hodil po vaseh in previdno
1375 XIX    |        previdno netil plamen jeze, ki je bil nastal med kmetskim
1376 XIX    |            kmetskim ljudstvom. Pravil je ljudem, kako razkošno in
1377 XIX    |               samostanci, in kmet, ki je moral rediti samostance,
1378 XIX    |              moral rediti samostance, je s tem primerjal svoje lastno
1379 XIX    |          pasje življenje. Dopovedoval je ljudem, da so vsi ljudje
1380 XIX    |           kazal, kako kričeča krivica je to, da so kmetje sužnji,
1381 XIX    |            življenja. ~Čez nekaj časa je začel hoditi z Matijo tudi
1382 XIX    |                ubegli menih, katerega je bil Rovan rešil iz samostanske
1383 XIX    |              samostanske ječe.  "ivel je tedaj na grajščini Svibno,
1384 XIX    |             na grajščini Svibno, kjer je poučeval oskrbnikove otroke,
1385 XIX    |           otroke, na Rovanov poziv pa je prišel na grad Smreko, da
1386 XIX    |             opata Lindeka. Hugon Alba je med kmeti vzbudil šele pravo
1387 XIX    |             pravo nezadovoljnost, ker je na svojih potih in pri skrivnostnih
1388 XIX    |               kupčujejo z vero. ~Tako je rasel plamen srditosti med
1389 XIX    |               med kmeti in zgodilo se je čedalje, večkrat, da so
1390 XIX    |          smatrali za glavni vzrok, da je Albertus še vedno opat v
1391 XIX    |     grozovitosti, ali njena grajščina je bila tako zastražena, da
1392 XIX    |               dalo približati. ~Rovan je medtem preskrbel, da so
1393 XIX    |             dogodku na pristavi in se je nadejal, da pride vsled
1394 XIX    |             vizitacije. Toda motil se je. Niti odgovora ni dobil.
1395 XIX    |             tedni in meseci in prišla je zima. Kmetje so se zdaj
1396 XIX    |            nastopa ni prišlo in Rovan je izgubil upanje, da s tožbo
1397 XIX    |            opata sam ubije. ~Od tedaj je prav pogostoma, bodisi sam
1398 XIX    |       šentlamberskega gradu, kamor se je opat večkrat vozil. Vedno
1399 XIX    |             opat večkrat vozil. Vedno je upal, da kdaj zasači opata
1400 XIX    |               šentlamberske grajščine je bil v trdi zimi nagnal tlačane
1401 XIX    |              zagnali na kočijo, ki se je pripeljala od Zatičine. ~"
1402 XIX    |        pripeljala od Zatičine. ~"Opat je!" je zaklical Rovan, in
1403 XIX    |              od Zatičine. ~"Opat je!" je zaklical Rovan, in planil
1404 XIX    |             zaklical Rovan, in planil je naprej, da doide kočijo,
1405 XIX    |               sestro Margareto. ~"Kje je opat," je vprašal Rovan,
1406 XIX    |            Margareto. ~"Kje je opat," je vprašal Rovan, ko se je
1407 XIX    |               je vprašal Rovan, ko se je prerinil med kmete. ~"Ni
1408 XIX    |           kmetje, "samo ta gospodična je v vozu." ~"Škoda, da ni
1409 XIX    |                  Škoda, da ni opata," je mrmral Rovan in se hotel
1410 XIX    |            odstraniti, a Margareta se je oklenila njegove roke. ~"
1411 XIX    |        njegove roke. ~"Gospod Rovan," je prosila, "pomagajte mi -
1412 XIX    |      gospodično," so se rogali, "zdaj je pa Rovan dober, da bi ji
1413 XIX    |              grajščinska dekleta," se je oglasil drug kmet. "Le sem
1414 XIX    |         tvojih prsih." ~S krepko roko je mož potegnil Margarato k
1415 XIX    |           Margarato k sebi. ~"Rovan!" je zaklicala Margareta obupno
1416 XIX    |              z zadnjimi močmi. ~Rovan je nekaj časa omahoval, bi
1417 XIX    |         grozeči ju usodi, potem pa se je obrnil k množici in rekel: ~"
1418 XIX    |         zgrabil za meč. Ta gospodična je sestra mojega največjega
1419 XIX    |           ugovarjali ali naposled jih je Rovan vendar pregovoril,
1420 XIX    |             izpustili Margareto in se je ta hotela Rovanu zahvaliti,
1421 XIX    |           hotela Rovanu zahvaliti, ji je Rovan pokazal hrbet in,
1422 XIX    |         Matija pa mu ni sledil; videl je namreč, da je bil kočijaž
1423 XIX    |           sledil; videl je namreč, da je bil kočijaž pobegnil in
1424 XIX    |    šentlamberški grad. ~"Gospodična," je dejal, "ker je vaš kočijaž
1425 XIX    |           Gospodična," je dejal, "ker je vaš kočijaž pobegnil, vas
1426 XIX    |        Rovanov prijatelj." ~Margareta je bila zadovoljna in je sedla
1427 XIX    |       Margareta je bila zadovoljna in je sedla v voz, Matija pa je
1428 XIX    |             je sedla v voz, Matija pa je pognal konje. ~V hitrem
1429 XIX    |          pognal konje. ~V hitrem diru je Matija pripeljal opatovo
1430 XIX    |             šentlamberski grad. Ko se je voz ustavil in so grajščinski
1431 XIX    |    grajščinski hlapci prevzeli konje, je Matija zapustil svoj sedež
1432 XIX    |          proti izhodu. ~"Čujte, mož!" je zaklicala za njim Margareta. "
1433 XIX    |             Počakajte malo!" ~"Čemu?" je vprašal Matija. "Kaj pa
1434 XIX    |              se vam moram zahvaliti," je rekla Margareta. "Pomagali
1435 XIX    |             velike stiske." Margareta je pri tem segla v torbico,
1436 XIX    |               Le pridržite ta denar," je dejal Matija odurno in zakopal
1437 XIX    |                   Kaj govorite, mož," je strme vzkliknila Margareta. "
1438 XIX    |             nosi škofovsko palico, pa je grd hudodelec -"  "Tako
1439 XIX    |             govoriti o mojemu bratu," je vzkipela Margareta. ~"Seveda
1440 XIX    |         Margareta. ~"Seveda si upam," je rentačil Matija. "Naj mi
1441 XIX    |           svojo glavo."  Margareta se je kar prestrašila teh krutih
1442 XIX    |           Boga - jaz vas ne razumem!" je šepetala. ~"Saj tudi ni
1443 XIX    |               Tu vlada neka tajnost," je mrmrala Margareta, potem
1444 XIX    |              mrmrala Margareta, potem je pa pogumno prijela Matijo
1445 XIX    |              Kaj pa to vas briga?" se je obotavljal Matija. "Nemara
1446 XIX    |               enaki." ~"Ne bojte se," je prosila Margareta. "Rovan
1447 XIX    |          prosila Margareta. "Rovan mi je že dvakrat priskočil na
1448 XIX    |          Hvaležna sem mu od srca, kar je zame storil." ~"Mara Rovan
1449 XIX    |            Rovan za vašo hvaležnost," je odurno pripomnil Matija. "
1450 XIX    |            hočete vedeti, naj pa bo," je rekel Matija. Sedel je na
1451 XIX    |                je rekel Matija. Sedel je na klop, vzel za vsak slučaj
1452 XIX    |               mogoče, to ni resnično, je vpila vsa obupana. Moj brat
1453 XIX    |           vpila vsa obupana. Moj brat je sicer trd in osoren, a tako
1454 XIX    |           verjamem!" ~"Kakor hočete," je dejal Matija, "resnica je
1455 XIX    |             je dejal Matija, "resnica je pa vendar. Rovan v začetku
1456 XIX    |             tega ni dosegel. Rekel mi je, da je hotel tako urediti,
1457 XIX    |              dosegel. Rekel mi je, da je hotel tako urediti, da bi
1458 XIX    |                   In kdo, pravite, da je Polonico onečastil?" ~"Pavel
1459 XIX    |         onečastil?" ~"Pavel Glogvic," je odgovoril Matija. "Pa tudi
1460 XIX    |           sovražnosti in krvoločnosti je Margareto spreletel mraz,
1461 XIX    |        Govorila bom s svojim bratom," je dejala po daljšem molku. "
1462 XIX    |          pripovedovali." ~"RAvno tako je, kakor sem vam povedal,"
1463 XIX    |               kakor sem vam povedal," je dejal Matija trdo. "Sploh
1464 XIX    |         verjamete kar hočete." ~Vstal je in se pripravil na odhod.
1465 XIX    |               Nekaj vas prosim, mož," je rekla Matiji. "Recite Rovanu,
1466 XIX    |           vojvodinjo bom govorila." ~"Je že prav," je kratko odgovoril
1467 XIX    |             govorila." ~"Je že prav," je kratko odgovoril Matija,
1468 XIX    |         vselej pri rokah." ~Margareta je ostala sama v sobi. Bila
1469 XIX    |              ostala sama v sobi. Bila je tako razburjena, da ni mogla
1470 XIX    |              šepetale njene ustne, ko je naposled prišla toliko k
1471 XIX    |              prišla toliko k sebi, da je mogla zapustiti sobo in
1472 XIX    |              k vojvodinji. ~Matija se je bil medtem previdno splazil
1473 XIX    |               zmenili. ~Pred vrati si je Matija oddahnil. Zdaj ni
1474 XIX    |             bil več v nevarnosti, saj je bila že noč. Samo par korakov
1475 XIX    |             mogel prijeti. Zato pa se je ustavil tik pred hlapcem,
1476 XIX    |          ustavil tik pred hlapcem, ki je stal pri vratih na straži. ~"
1477 XIX    |               straži. ~"Ti, fant," ga je ogovoril, "ali poznaš zatiškega
1478 XIX    |              opata?" ~"Kaj bi ga ne," je odvrnil stražar." Saj pride
1479 XIX    |        testament." ~"Ali bo umrl?" se je začudil stražar. ~"Seveda
1480 XIX    |               ga bo že sam napravil," je menil stražar, kateremu
1481 XIX    |               odpraviti. ~"Veš fant," je rekel, "le stori tako, kakor
1482 XIX    |             naročil. Testament delati je posebno težko; prvič se
1483 XIX    |           zato se mora začeti, dokler je čas." ~"Gospod opat je vendar
1484 XIX    |         dokler je čas." ~"Gospod opat je vendar tako učen gospod,"
1485 XIX    |             vendar tako učen gospod," je menil stražar," "in bo že
1486 XIX    |        testament." ~"Ne, pravim jaz," je trdil Matija. ~"Zakaj ne?"
1487 XIX    |               Matija. ~"Zakaj ne?" se je čudil stražar. ~"Zakaj ne?
1488 XIX    |       testamenta prav naredil." ~Fant je zazijal od samega začudenja
1489 XIX    |               nekaj trenutkov, predno je prišel k sapi. ~"Kaj, da
1490 XIX    |      testamenta prvič prav narediti?" je vprašal zategnjeno. ~"Ni
1491 XIX    |                Ni ga ne znal. Najprej je napravil stari testament,
1492 XIX    |              to ni šlo v glavo. Molče je strmel v Matijo, ki se je
1493 XIX    |             je strmel v Matijo, ki se je poredno režal in končno
1494 XIX    |               se mudi, kajti hudič mu je že za petami!"  Tako je
1495 XIX    |               je že za petami!"  Tako je govoril Matija in potem
1496 XX     |               Vojvodinja vdova Virida je bila sila pobožna žena in
1497 XX     |             bila sila pobožna žena in je za zatiški samostan veliko
1498 XX     |             imela srca. Zaničevala ga je iz vse duše in njeni tlačani
1499 XX     |            kmetskimi ženskami. ~Ko ji je Margareta povedala, kar
1500 XX     |               Margareta povedala, kar je bila o Poloničini žalostni