Part

2501 XXXII  |               na mizo srebrnik, ki ga je Gregor z velikim zadovoljstvom
2502 XXXII  |          polnoči si gospodar v hiši," je dejal Gregor. "Dotlej lahko
2503 XXXII  |            delaš, kar hočeš." ~Gregor je nato poklical svojo ženo
2504 XXXII  |               ni ustavljala in Matija je ostal sam v hiši. ~Predvsem
2505 XXXII  |           ostal sam v hiši. ~Predvsem je poiskal nekaj količev in
2506 XXXII  |              pobral vse vrvi, kar jih je bilo v koči. Vse to je vzel
2507 XXXII  |            jih je bilo v koči. Vse to je vzel pod pazduho, zaklenil
2508 XXXII  |               ceste na stran, kjer ga je čakal pater Hugon s hlapcema. ~"
2509 XXXII  |                Doslej gre vse dobro," je dejal Matija z zadovoljstvom. "
2510 XXXII  |              so napete te vrvice," se je smejal Matija, "in če bi
2511 XXXII  |            stran ceste v senco, ki jo je dajalo grmovje, in čakali.
2512 XXXII  |               grmovje, in čakali. Noč je bila tiha. Noben šum ni
2513 XXXII  |               posamične luči. ~Moralo je biti že po enajsti uri,
2514 XXXII  |              že po enajsti uri, ko se je čulo od Št. Lamberta peketanje
2515 XXXII  |        peketanje kopit. Kmalu nato se je tudi razločilo govorjenje
2516 XXXII  |             in smejanje. ~""e gredo," je šepnil Matija. "Zdaj vsak
2517 XXXII  |              so gledali na to, da jih je skrivalo grmovje in da bi
2518 XXXII  |             ne mogel zapaziti. Matija je smuknil na ono stran, od
2519 XXXII  |              so prihajali jezdeci, in je legel za grm. V rokah je
2520 XXXII  |              je legel za grm. V rokah je imel dolgo šibo in je bil
2521 XXXII  |           rokah je imel dolgo šibo in je bil pripravljen udariti
2522 XXXII  |            trudil, ljubi Lamberg," se je čulo govoriti enega teh
2523 XXXII  |             tvoje laskanje. Ta ženska je brezčutna in nima srca." ~"
2524 XXXII  |         brezčutna in nima srca." ~"To je že v rodovini! Saj njen
2525 XXXII  |        zatiški opat, tudi nima srca," je rekel drug jezdec. ~"Margareta
2526 XXXII  |              drug jezdec. ~"Margareta je kakor rojena za samostan.
2527 XXXII  |               prišli mimo mesta, kjer je bil skrit Matija, in bili
2528 XXXII  |             napeljanih vrvi. Previdno je Matija stegnil roko in z
2529 XXXII  |           zadnjih nogah. Zaslišalo se je samo žvižg šibe in nekaj
2530 XXXII  |             jezdece. ~"Hura - nanje," je zakričal Matija in planil
2531 XXXII  |            napadenci zvezani. ~Matija je poruval količke iz zemlje
2532 XXXII  |             in stekla čez polje, eden je obležal, ker si je polomil
2533 XXXII  |               eden je obležal, ker si je polomil noge. ~Matija je
2534 XXXII  |              je polomil noge. ~Matija je stopil pred svoje jetnike,
2535 XXXII  |              Gospodje plemeniti," jim je rekel Matija, "ni se vam
2536 XXXII  |               skrivi niti las. Mogoče je sicer, da bomo to cesto
2537 XXXII  |               nismo ničesar storili," je dejal grof Lamberg. ~"Nikogar
2538 XXXII  |        zvezali?" ~"Vidite, gospodje," je dejal Matija, "stvar je
2539 XXXII  |               je dejal Matija, "stvar je nekoliko zamotana, a lahko
2540 XXXII  |           praporščaka Rovana?" ~"Ne," je odgovoril grof Lamberg. "
2541 XXXII  |           njem, a ne poznam ga." ~"To je škoda, prav res da je škoda,"
2542 XXXII  |              To je škoda, prav res da je škoda," je menil Matija. "
2543 XXXII  |                prav res da je škoda," je menil Matija. "Opata Albertusa
2544 XXXII  |        poznate?" ~"Seveda ga poznam," je odgovoril grof Lamberg in
2545 XXXII  |  spremljevalca sta mu pritrdila. ~"To je pa tudi škoda," je ravnodušno
2546 XXXII  |                 To je pa tudi škoda," je ravnodušno pripomnil Matija. ~"
2547 XXXII  |          Matija. ~"Zakaj?"  "Zato ker je Rovan junak in poštenjak,
2548 XXXII  |             opat pa zasluži vešala," ~je dejal Matija in pospešil
2549 XXXII  |              ravnega poslopja. Matija je ukresal luč in se široko
2550 XXXII  |              plemenitaše. ~"Lej lej," je rekel, "kako zale ptičke
2551 XXXII  |             smo ujeli. Eden izmed vas je grof Lamberg, kajne?" ~"
2552 XXXII  |              veseli, gospod grof," se je norčeval Matija. "Vašo sestro,
2553 XXXII  |         poznam prav dobro. Lepa punca je, samo malo predrobna. In
2554 XXXII  |             precej dote." ~"Za Boga," je prosil grof Lamberg, "kah
2555 XXXII  |              nameravate z nami." ~"To je hitro povedano," je menil
2556 XXXII  |                To je hitro povedano," je menil Matija. "Slišali smo,
2557 XXXII  |              Matija. "Slišali smo, da je priporščak Rovan težko ranjen
2558 XXXII  |           Rovan težko ranjen in da ga je opat vrgel v ječo. Rovan
2559 XXXII  |              opat vrgel v ječo. Rovan je pa naš prijatelj in mi bi
2560 XXXII  |                   Viteško besedo!" se je rogal Matija. "Ali ste slišali,
2561 XXXII  |              nam ponuja. Zatiški opat je tudi viteškega stanu in
2562 XXXII  |              še nocoj obesimo." ~Zdaj je prištorkljal Gregor v hišo.
2563 XXXII  |              bil silno presenečen, se je ustavil pri vratih in uprl
2564 XXXII  |               uprl roke v bok. ~"Ho!" je rekel. "Ho! Kaj pa to? Kako
2565 XXXII  |             to kočo? Pasja dlaka - to je moja koča! In kdo pa ste?
2566 XXXII  |               razbojniki?" ~Matija se je delal, kakor bi Gregorja
2567 XXXII  |               ne poznal. Primaknil se je k njemu in se potem vrgel
2568 XXXII  |              potem vrgel nanj. Gregor je takoj padel, kakor je bilo
2569 XXXII  |          Gregor je takoj padel, kakor je bilo domenjeno, in se dal
2570 XXXII  |           zvezati. ~"Poslušaj me," mu je dejal Matija. "Če boš pameten,
2571 XXXII  |          Zvezan vendar ne morem iti," je menil Gregor. ~"Le pojdi,"
2572 XXXII  |            menil Gregor. ~"Le pojdi," je dejal Matija. "In da ti
2573 XXXII  |               vitezov seboj." ~Matija je svojim jetnikom odpasal
2574 XXXII  |              premaknil z mesta. Nekaj je mencal, potem pa dejal: "
2575 XXXII  |           pameti! Jaz že ne!" ~Matija je moral odvezati grofu Lambergu
2576 XXXII  |               grofu Lambergu roke, da je mogel Gregorju odšteti obljubljene
2577 XXXII  |           obljubljene cekine. Nato se je Gregor zadovoljen odpravil
2578 XXXIII |                 XXXIII. ~Zatiški opat je od togote divjal, ko so
2579 XXXIII |             njega znanega Gregorja in je ta povedal, kar mu je Matija
2580 XXXIII |              in je ta povedal, kar mu je Matija naročil. Najpoprej
2581 XXXIII |             Matija naročil. Najpoprej je opat poslal dva viteza v
2582 XXXIII |          spremljevalci. Šele ko se mu je sporočilo, da so že prejšnji
2583 XXXIII |               ki sta si noge zlomila, je opat verjel, da je Gregor
2584 XXXIII |           zlomila, je opat verjel, da je Gregor govoril resnico. ~
2585 XXXIII |             še se opat ni vdal. Sumil je takoj, da so napad izvedli
2586 XXXIII |        izvedli smreški ljudje. Poslal je torej nekaj vohunov na smreški
2587 XXXIII |           vohunov na smreški grad, če je Rovanov oče doma, medtem
2588 XXXIII |           Rovanov oče doma, medtem ko je sam pestil Gregorja, kdo
2589 XXXIII |               bili napadalci. ~Gregor je bil v samostanu na dobrem
2590 XXXIII |             dobrem glasu, kajti hodil je pridno v cerkev in k spovedi
2591 XXXIII |              rad dajal za očenaše. Da je bil pa velik prebrisanec
2592 XXXIII |              nihče slutil. ~Gregor se je trdno držal in nikakor ni
2593 XXXIII |           poznati napadalcev. Povedal je le, da jih je dobil z jetniki
2594 XXXIII |     napadalcev. Povedal je le, da jih je dobil z jetniki vred v svoji
2595 XXXIII |             premilostni gospod opat," je pripovedoval. "Prav kmetski.
2596 XXXIII |              od kod so prišli?"  Opat je odredil, da gredo vsi samostanski
2597 XXXIII |          gozdove v obližju, menihe pa je napodil, da so morali iti
2598 XXXIII |              iskanje in poizvedovanje je bilo brez uspeha in tudi
2599 XXXIII |             se vrnili s poročilom, da je stari bolehni Rovanov oče
2600 XXXIII |           Njegovo sovraštvo do Rovana je bilo toliko, da bi bil rajši
2601 XXXIII |           Rovana dal iz rok. Poklical je prijorja Markvarda in se
2602 XXXIII |              Rovan sploh še živi," se je jezil opat. "Vsak drugi
2603 XXXIII |                   Jaz se tudi čudim," je rekel prior. "V temni in
2604 XXXIII |             kakšen bedak sem bil," se je togotil opat in se udaril
2605 XXXIII |            maščevati, sedaj pa, ko se je skoraj približal tako zaželeni
2606 XXXIII |             sovražnika iz rok!" ~Zdaj je prihitel v sobo opatov kaplan
2607 XXXIII |         visokost vojvodinja Virida se je ravnokar pripeljala." ~"
2608 XXXIII |      pripeljala." ~"Kaj - Virida?" se je čudil presenečeni opat,
2609 XXXIII |            presenečeni opat, a predno je mogel še kaj dostaviti,
2610 XXXIII |               mogel še kaj dostaviti, je pridrvela v sobo grofica
2611 XXXIII |              jokaje vpraševala: ~"Kje je moj brat? Oh, povejte mi,
2612 XXXIII |             brat? Oh, povejte mi, kaj je z mojim bratom? Kaj mar
2613 XXXIII |            vedno ni osvobojen?" ~Zdaj je vstopila tudi vojvodinja
2614 XXXIII |         vojvodinja Virida. Njeno čelo je bilo mračno in s trdnim
2615 XXXIII |             mračno in s trdnim glasom je rekla: ~"Kaj pa to pomeni,
2616 XXXIII |                 Oprostite, visokost," je odgovoril opat, "ali moral
2617 XXXIII |            medtem morda že usmrtili," je ihtela grofica Helena. "
2618 XXXIII |              nimate nič srca. Kaj Vam je pa storil ta ubogi Rovan,
2619 XXXIII |              Rovana tako preganjate," je rekla vojvodinja z veliko
2620 XXXIII |             izpustite iz ječe." ~Opat je strmel in si ni mogel razložiti
2621 XXXIII |         njegovega praporščaka. Ukazal je prijorju Markvardu, naj
2622 XXXIII |           smreški grad, vojvodinji pa je rekel: ~"Radi mojega postopanja
2623 XXXIII |            prestrogo soditi. Rovan se je z orožjem v roki uprl mojemu
2624 XXXIII |           uprl mojemu ukazu." ~"Rovan je le storil, kar je bila njegova
2625 XXXIII |               Rovan je le storil, kar je bila njegova dolžnost,"
2626 XXXIII |            bila njegova dolžnost," se je oglasila grofica Helena. "
2627 XXXIII |          oglasila grofica Helena. "On je bil praporščak prejšnjega
2628 XXXIII |        praporščak prejšnjega opata in je moral torej braniti svojega
2629 XXXIII |              Vi ga pa preganjate, ker je branil pravico in poštenje." ~
2630 XXXIII |         pravico in poštenje." ~Helena je bila vsa rdeča in se je
2631 XXXIII |               je bila vsa rdeča in se je kar tresla od razburjenja. ~"
2632 XXXIII |        razburjenja. ~"Miruj, Helena," je velela vojvodinja. "Tako
2633 XXXIII |              opatom." ~"Ah kaj opat," je rekla grofica. "Meni je
2634 XXXIII |               je rekla grofica. "Meni je Rovan ljubši, kakor vsi
2635 XXXIII |             puščice sem in tja. Ko se je začulo drdranje voza, je
2636 XXXIII |              je začulo drdranje voza, je stopila Helena k oknu in
2637 XXXIII |                  Poglejte, visokost," je zaklicala, "kako je smrtno
2638 XXXIII |        visokost," je zaklicala, "kako je smrtno bled. In ves obvezan
2639 XXXIII |           smrtno bled. In ves obvezan je! Ti ubogi revež!" ~V istem
2640 XXXIII |             revež!" ~V istem trenutku je že stekla iz sobe in po
2641 XXXIII |           Rovan, ljubi gospod Rovan," je vzdihnila, prišedši do vozička,
2642 XXXIII |            Ali me še poznate?" ~Rovan je počasi odprl oči in hvaležen
2643 XXXIII |          odprl oči in hvaležen pogled je zadel mlado grofico, ki
2644 XXXIII |               zadel mlado grofico, ki je gladila njegove kodre in
2645 XXXIII |                Kajne, da me poznate!" je veselo vzkliknila. "O, saj
2646 XXXIII |            veste." ~"Hvala, grofica," je komaj slišno dihnil Rovan,
2647 XXXIII |           dihnil Rovan, grofica pa se je premagala od sočutja sklonila
2648 XXXIII |           poljubila na čelo. ~Voziček je počasi odrdral z dvorišča
2649 XXXIII |             odmaknila od okna, dokler je Helena govorila z Rovanom,
2650 XXXIII |         Helena govorila z Rovanom, se je zdaj obrnila in rekla opatu: ~"
2651 XXXIII |           grofici njene besede! Dekle je razvajeno in se ne zna pristojno
2652 XXXIII |             prave šole za njo in zato je pri prvi priliki pošljem
2653 XXXIII |              porogljivi njegov posmeh je razodeval, da je uganil
2654 XXXIII |               posmeh je razodeval, da je uganil pravi vzrok temu
2655 XXXIII |             vojvodinje in spoznal, da je vojvodinjo obšla ljubosumnost. ~
2656 XXXIII |         njegovi tovariši, in zato jim je opat odkazal posebno sobo.
2657 XXXIII |          odkazal posebno sobo. Ko jih je zapustil, je hudobno smehljaje
2658 XXXIII |             sobo. Ko jih je zapustil, je hudobno smehljaje mrmral: ~"
2659 XXXIII |          zaljubljeni!" ~Voz z Rovanom je bil že dosti blizu smreške
2660 XXXIII |              vozu ležečega Rovana. Ko je voz izginil za ovinkom,
2661 XXXIII |               nekem zaraslem griču ju je pričakoval Matija, kateremu
2662 XXXIII |              sta videla. ~V tem griču je bila precej globoka votlina,
2663 XXXIII |            gradič. ~"Zdaj, gospodje," je dejal Matija, "pa že lahko
2664 XXXIII |              nazaj v samostan."  "Ali je torej Vaš Rovan prost?"
2665 XXXIII |               torej Vaš Rovan prost?" je veselo vprašal grof Lamberg. ~"
2666 XXXIII |        gospoda opata!" ~"Kdo pa ste?" je vprašal grof Lamberg. "Če
2667 XXXIII |               prikrival, kdo da sem," je poredno dejal Matija. "Jaz
2668 XXXIII |             moji uslužbenci." ~Matija je s tako nesramnostjo lagal,
2669 XXXIII |          proti Zatičini, Matija pa jo je s svojimi prijatelji krenil
2670 XXXIII |           krenil na Smreko. ~Popoldne je Matija sedel zamišljen v
2671 XXXIII |            sedel zamišljen v sobi, ki je bila pred Rovanovo spalnico.
2672 XXXIII |               Zdravnik iz Višnje gore je bil pri Rovanu in Matijo
2673 XXXIII |              bil pri Rovanu in Matijo je skrbelo, kaj da poreče zravnik,
2674 XXXIII |           prijatelj okreval ali pa mu je sojena smrt. Iz njegovih
2675 XXXIII |            smrt. Iz njegovih misli ga je prebudila dekla, ki je prišla
2676 XXXIII |             ga je prebudila dekla, ki je prišla po stopnicah in polglasno
2677 XXXIII |                        Jaz pa maček," je zarenčal Matija, "pa bi
2678 XXXIII |            Beži no, klada debela," se je jezila dekla na Matijo. ~"
2679 XXXIII |          časti in poštenju odebelil," je rekel Matija, "le glej,
2680 XXXIII |          lastnim očem. ~"Kak slučaj!" je vzkliknil grof Lamberg, "
2681 XXXIII |             pomenijo te besede. Ko pa je njen brat stopil k Matiji,
2682 XXXIII |              brat stopil k Matiji, ji je bilo takoj vse jasno in
2683 XXXIII |            takoj vse jasno in udarila je v smeh. Kar plesala je po
2684 XXXIII |        udarila je v smeh. Kar plesala je po sobi, tleskala v roke,
2685 XXXIII |            vitez Kozobradec!" ~Matija je bil nekoliko osramočen in
2686 XXXIII |            Saloma pred Herodežem," se je jezil na Heleno. "Kaj bi
2687 XXXIII |               nič prijelo. Sem in tja je švigala po sobi in brila
2688 XXXIII |           norce in vsaka druga beseda je bila "vitez Kozobradec." ~
2689 XXXIII |                  Tudi grof Lamberg se je srčno smejal, ko je izvedel
2690 XXXIII |        Lamberg se je srčno smejal, ko je izvedel resnico. Matija
2691 XXXIII |            izvedel resnico. Matija pa je temu, njemu tako neljubemu
2692 XXXIII |          opatu, če hočete, kdo da Vas je prijel in mogočnega opata
2693 XXXIII |          mogočnega opata prisilil, da je moral izpustiti Rovana.
2694 XXXIII |               bi mene dosegel." ~Zdaj je prišel iz Rovanove sobe
2695 XXXIII |        zdravnik tega ni dopustil, ker je bil bolnik še preslab. ~"
2696 XXXIII |               prideva čez nekaj dni," je energično izjavila Helena. "
2697 XXXIII |               Judinja, tista Saloma," je mrmral Matija. In še zmešala
2698 XXXIII |               prav gotovo, kajti zala je, da bolj ne more biti! Škoda,
2699 XXXIII |              so minili tisti časi, ko je živel kralj David in svoje
2700 XXXIV  |             in veselje. Opat Albertus je bil spoznal, da mora menihe
2701 XXXIV  |              na svojem mestu. Sklenil je z njimi nekako pogodbo,
2702 XXXIV  |           opat pa menihom. In zdaj se je zopet začelo tisto življenje
2703 XXXIV  |              ni udeleževal. V začetku je celo poskusil vplivati na
2704 XXXIV  |        početju naredil konec; večkrat je poudarjal, da se niti v
2705 XXXIV  |              ničesar pomagala. ~Rovan je medtem ležal bolan na smreškem
2706 XXXIV  |         smreškem gradu. Zdravje se mu je obrnilo na boje, da je včasih
2707 XXXIV  |             mu je obrnilo na boje, da je včasih že mogel posteljo
2708 XXXIV  |       posteljo zapustiti. Peter Hugon je bil odšel v Ljubljano, v
2709 XXXIV  |        merodajnih mestih pove, kaj se je zgodilo v samostanu. Matija
2710 XXXIV  |        zgodilo v samostanu. Matija pa je ostal doma in je stregel
2711 XXXIV  |            Matija pa je ostal doma in je stregel Rovanu s tako skrbnostjo,
2712 XXXIV  |              Pri drugem obisku, ki ga je napravil grof Lemberg s
2713 XXXIV  |               svojo sestro na Smreki, je bil Rovan že zmožen, zabavati
2714 XXXIV  |              svojima gostoma. Naravno je, da se je pogovor sukal
2715 XXXIV  |            gostoma. Naravno je, da se je pogovor sukal največ okoli
2716 XXXIV  |               razmer, in grof Lamberg je šele zdaj izvedel popolno
2717 XXXIV  |             Albertusu. Pri ti priliki je tudi spoznal značaj in mišljenje
2718 XXXIV  |             dobra prijatelja. ~Helena je bila tudi pri tem obisku
2719 XXXIV  |           obisku živahna in vesela in je posebno Matija dražila. ~"
2720 XXXIV  |           morate oženiti, Matija," mu je rekla. "Vi bi bili izvrsten
2721 XXXIV  |               mož." ~"Saj bi se rad," je odgovoril Matija s potuhnjeno
2722 XXXIV  |           potem ne izberete neveste?" je vprašala Helena. ~"Tudi
2723 XXXIV  |             nevesto bi vedel, a vzeti je ne morem." ~"Kako da ne?
2724 XXXIV  |            prav rada me ima!" ~"Zakaj je pa potem ne vzamete?" ~"
2725 XXXIV  |              vzamete?" ~"Kako - ko jo je pa že drug vzel!" ~Grofica
2726 XXXIV  |               že drug vzel!" ~Grofica je strmela, Matija pa je smeje
2727 XXXIV  |         Grofica je strmela, Matija pa je smeje rekel: Tista, ki bi
2728 XXXIV  |                ki bi jo jaz rad imel, je že omožena, druge pa jez
2729 XXXIV  |              samec hočete ostati?" se je čudila grofica, obrnivši
2730 XXXIV  |             naj pa dobim nevesto?" se je šalil Rovan. "Plemenitega
2731 XXXIV  |            hotelo vzeti?" ~Grofica pa je zardela in v ljubki zadregi,
2732 XXXIV  |               v ljubki zadregi, ki jo je posebno Matija opazil z
2733 XXXIV  |              Viride, gospod Rovan. Ta je že oni dan pripovedovala,
2734 XXXIV  |          vzela." ~"Vi tudi, grofica?" je vprašal Matija in napravil
2735 XXXIV  |            obraz. ~"Vi ste nesramni," je Matijo zavrnila grofica. "
2736 XXXIV  |             Vzemite Rovana, grofica," je nadaljeval Matija, katerega
2737 XXXIV  |             meni verjemite." ~Grofica je bila v veliki stiski. Kar
2738 XXXIV  |             veliki stiski. Kar žarela je in hudi pogledi so švigali
2739 XXXIV  |           nego se le smejal, kakor da je sam s seboj zadovoljen. ~
2740 XXXIV  |              seboj zadovoljen. ~Rovan je priskočil grofici na pomoč
2741 XXXIV  |             na drug predmet. In kmalu je bila grofica zopet pomirjena
2742 XXXIV  |         Rovanovo pripovedovanje, kako je pred meseci potoval po Rimu
2743 XXXIV  |         meseci potoval po Rimu in kaj je tam vse videl. Sedela je
2744 XXXIV  |              je tam vse videl. Sedela je poleg Rovana in ga gledala
2745 XXXIV  |         Rovana in ga gledala kakor da je zamaknjena. ~"Grofica je
2746 XXXIV  |              je zamaknjena. ~"Grofica je v tebe zaljubljena," je
2747 XXXIV  |               je v tebe zaljubljena," je dejal Matija Rovanu, ko
2748 XXXIV  |           njegova sestra odšla. In ko je Rovan hotel nekaj ugovarjati,
2749 XXXIV  |            hotel nekaj ugovarjati, ga je Matija odločno zavrnil,
2750 XXXIV  |              mi nihče ne utaji." ~Ker je Rovan molčal, je nadaljeval
2751 XXXIV  |                  Ker je Rovan molčal, je nadaljeval Matija: ~"Srečo
2752 XXXIV  |          pasjo srečo! Ves Št. Lambert je v tebe zaljubljen. Vojvodinja,
2753 XXXIV  |             in pa tista Margareta, ki je sicer tako hladna, da se
2754 XXXIV  |           grofico. Kadar pride k nam, je tako, kakor bi sonce posijalo
2755 XXXIV  |               ne dobi dosti, a vesela je vedno in taka žena, ki se
2756 XXXIV  |            žena, ki se ves dan smeje, je več vredna, ko sedem gradov.
2757 XXXIV  |               Št. Lambert in prvič ga je spreletelo spoznanje, da
2758 XXXV   |               imeli goste. Vojvodinja je povabila več sebi posebno
2759 XXXV   |               velikašev, med katerimi je bil tudi graščak na Griču
2760 XXXV   |       Albertusa. Tudi grof Lamberg se je bil iz zatiškega samostana
2761 XXXV   |              zopet razšli. Vojvodinja je vse storila, da so se njeni
2762 XXXV   |               dobro razpoložena. ~Čim je Rovan okreval toliko, da
2763 XXXV   |              Rovan okreval toliko, da je mogel zopet na konja, se
2764 XXXV   |              mogel zopet na konja, se je najprej odločil, da gre
2765 XXXV   |             Št. Lambert. Zahvaliti se je hotel vojvodinji, ki je
2766 XXXV   |               je hotel vojvodinji, ki je za časa njegove bolezni
2767 XXXV   |              obiske. Zvesti Matija ga je spremljal tudi na tej poti,
2768 XXXV   |              na tej poti, a trudil se je zaman, da bi s svojimi šalami
2769 XXXV   |          posebna nesreča. ~Vojvodinja je bila z Rovanom jako ljubezniva
2770 XXXV   |               z vidinim zadovoljstvom je od strani ogledovala lepega
2771 XXXV   |            ogledovala lepega moža, ki je, še močno bled vsled prestane
2772 XXXV   |               Lambert. Izpraševala ga je jako natančno o vseh njegovih
2773 XXXV   |               prikupila. Njena čutila je izdajalo poželenje, ki se
2774 XXXV   |             izdajalo poželenje, ki se je zrcalilo v njenih očeh. ~
2775 XXXV   |         zrcalilo v njenih očeh. ~Zdaj je prihrumela v sobo grofica
2776 XXXV   |        grofica Helena in burno, kakor je bila že njena navada, pozdravila
2777 XXXV   |           Rovana. ~"Oh, visokost," se je obrnila do vojvodinje, "
2778 XXXV   |        odjezditi, ko sem izvedela, da je prišel gospod Rovan na grad." ~
2779 XXXV   |     Vojvodinja ni mogla ugovarjati in je, četudi vidno nerada, dovolila.
2780 XXXV   |            vidno nerada, dovolila. Ko je družba odjezdila iz grada,
2781 XXXV   |            družba odjezdila iz grada, je vojvodinja z okna gledala
2782 XXXV   |               Med potjo v Šent Vid se je Rovan približal Margareti,
2783 XXXV   |             veliko nevoljo Matije, ki je jahal zadnji in je lahko
2784 XXXV   |         Matije, ki je jahal zadnji in je lahko opazoval vse, kar
2785 XXXV   |            lahko opazoval vse, kar se je godilo pred njim. ~"Lej
2786 XXXV   |              pred njim. ~"Lej ga," se je jezil Matija, "Helena se
2787 XXXV   |         Helena se mu skoro ponuja, on je niti ne pogleda, marveč
2788 XXXV   |              turški cesar." ~Rovan se je menil z Margareto le o različnih
2789 XXXV   |            vsakdajnostih, a vendar mu je bilo tako toplo pri srcu
2790 XXXV   |            toplo pri srcu in čutil se je tako srečnega, kakor še
2791 XXXV   |              kakor še nikdar. Bilo mu je jasno, popolnoma jasno,
2792 XXXV   |              in nekak skriven glas mu je rekel, da tudi Margareta
2793 XXXV   |          prijateljstvo. ~Od tega časa je Rovan tako pogostoma zahajal
2794 XXXV   |            zahajal v Šent Lambert, da je Matija večkrat godrnjal: ~"
2795 XXXV   |             to ni nič in slej ko prej je moral skoro vsak dan z Rovanom
2796 XXXV   |             Šent Lambert. ~Med tem se je pater Hugon Alba povrnil
2797 XXXV   |         važnih novic. Posrečilo se mu je izposlovati novo obravnavo,
2798 XXXV   |             kateri naj se izkaže, kdo je pravi opat zatiški: Albertus
2799 XXXV   |             Limbšak. ~"V nekaj dneh," je pravil Hugon Alba, "pride
2800 XXXV   |              v zatiškem samostanu. To je dokaz posebnega zaupanja,
2801 XXXV   |               glavarju." ~Pater Hugon je bil povedal resnico. Čez
2802 XXXV   |        povedal resnico. Čez nekaj dni je prišel odposlanec deželnega
2803 XXXV   |          omenjenim ukazom in Rovan se je s štirimi možmi napotil
2804 XXXV   |             čutila so ga prešnila, ko je po tolikem času zopet stopil
2805 XXXV   |          samostansko dvorišče, Matija je svojim mislim dal brez ovinkov
2806 XXXV   |               ostati v Zatičini, nego je prosil, naj ga spravi Rovan
2807 XXXV   |              v samostan v Reinu, kjer je preživel najlepša svoja
2808 XXXV   |               veljavno razsojeno, kdo je zatiški opat, dotlej ne
2809 XXXV   |            več praga tega samostana," je rekel Peter Limbšak. "Zaupam
2810 XXXV   |        pravica." ~Na skromnem vozu se je odpeljal Peter Limbšak.
2811 XXXV   |              oči ne videl, kako revno je moral zapustiti Zatičino
2812 XXXV   |      zapustiti Zatičino tisti mož, ki je bil pred nekaj meseci s
2813 XXXV   |            sijajem sprejet. ~Albertus je triumfiral, Peter pa je
2814 XXXV   |               je triumfiral, Peter pa je rekel Rovanu: ~"Ne boli
2815 XXXVI  |                         XXXVI. ~Veter je bril po poljanah in dež
2816 XXXVI  |               bril po poljanah in dež je nalival tako, da ni bilo
2817 XXXVI  |              iz hiše. V Šent Lambertu je bila vsa družba zbrana v
2818 XXXVI  |         dvorani in tudi opat Albertus je bil zopet v gosteh pri vojvodinji
2819 XXXVI  |          vojvodinji Viridi. Margareta je ubirala harfo in s svojo
2820 XXXVI  |             grofice Helene, medtem ko je baron Gall tako rekoč predsedoval
2821 XXXVI  |     praznjenja vrčev dober zgled. Bil je zadovoljen, baron Jošt,
2822 XXXVI  |               dolgega pogovora, ki ga je imel najpoprej z opatom
2823 XXXVI  |                tako zadovoljen, da mu je radost odsevala z obraza. ~
2824 XXXVI  |          odsevala z obraza. ~Albertus je sedel poleg vojvodinje,
2825 XXXVI  |               poleg vojvodinje, in ko je bila družba že precej glasna,
2826 XXXVI  |               mogel nihče več paziti, je Albertus zasukal pogovor
2827 XXXVI  |              te imam prositi pomoči," je rekel opat vojvodinji, "
2828 XXXVI  |              da me uslišiš."  "Kaj se je zopet zgodilo, da potrebuješ
2829 XXXVI  |              potrebuješ moje pomoči?" je vprašala vojvodinja. ~"Vizitator
2830 XXXVI  |                  Vizitator Angelus se je zdaj z vso silo lotil boja
2831 XXXVI  |             zanesljivega vira vem, da je šel z odstavljenim Petrom
2832 XXXVI  |           vplivat proti meni. Tudi to je sumljivo, da Rovana še vedno
2833 XXXVI  |          njima na Dunaj. Kot priča pa je Rovan jako nevaren, ker
2834 XXXVI  |           osebne koristi od tega, kdo je opat." ~"Vojvodi Viljema
2835 XXXVI  |             iz Broudola." ~"Kako to?" je vprašala Virida. ~"Opat
2836 XXXVI  |       vprašala Virida. ~"Opat Castiel je opat generalis in padovanski
2837 XXXVI  |             škof sta ga pridobila, da je začel zase reklamirati pravico,
2838 XXXVI  |               in med menoj." ~"Ali ti je Castief naklonjen?" je poizvedovala
2839 XXXVI  |             ti je Castief naklonjen?" je poizvedovala Virida. ~"Upam,
2840 XXXVI  |                da ga pridobim. Mož mi je pisal, da pride v kratkem
2841 XXXVI  |         zaslišat priče. Svojemu pismu je dodal opomnjo, ki kaže,
2842 XXXVI  |          široko vest." ~Opat Albertus je vzel iz žepa pismo in nadaljeval: ~"
2843 XXXVI  |        pošiljam prepis pesmice, ki jo je zložil neki kardinal in
2844 XXXVI  |            zložil neki kardinal in ki je na papeževem dvoru vzbudila
2845 XXXVI  |            amatur. ~(Vsakdanja navada je v Rimu, da so gluhi, če
2846 XXXVI  |          denarja rajši kot on. Čislan je samo denar, siromak ne najde
2847 XXXVI  |              najde ljubezni.)" ~"Kako je res tako v Rimu, kako pravi
2848 XXXVI  |              kako pravi ta pesem?" se je čudila vojvodinja. ~"O,
2849 XXXVI  |            pač pa še veliko huje," se je smehljal opat. "Ne tajim,
2850 XXXVI  |            nedolžnosti." ~"In čemu ti je opat Castiel poslal to pesem?" ~"
2851 XXXVI  |            pesem?" ~"Čemu? Migljaj mi je dal, da je tudi on pripravljen
2852 XXXVI  |           Čemu? Migljaj mi je dal, da je tudi on pripravljen soditi
2853 XXXVI  |           zame ne sodil ugodno. Treba je samo, da vojvoda to sodbo
2854 XXXVI  |           sodbo takoj odobri in zmaga je za stalno moja." ~"Kar je
2855 XXXVI  |             je za stalno moja." ~"Kar je v mojih očeh, storim rada
2856 XXXVI  |               očeh, storim rada vse," je rekla vojvodinja. ~Pogovor
2857 XXXVI  |            rekla vojvodinja. ~Pogovor je bil prekinjen, ker se je
2858 XXXVI  |              je bil prekinjen, ker se je nekaj gostov zdaj obrnilo
2859 XXXVI  |            obrnilo k vojvodinji. Opat je porabil to priliko in je
2860 XXXVI  |              je porabil to priliko in je stopil k nekaterim gospodom,
2861 XXXVI  |           gospodom, a približal se mu je grajski kaplan in ga poklical
2862 XXXVI  |             Premilostni gospod opat," je rekel kaplan, "ravnokar
2863 XXXVI  |               rekel kaplan, "ravnokar je prišel v grad Rovan s svojim
2864 XXXVI  |          naliva ni šel dalje, nego se je ustavil tu in prosil oskrbnika
2865 XXXVI  |         oskrbnika za prenočišče. Tudi je rekel, naj se nikomur ne
2866 XXXVI  |            naj se nikomur ne pove, da je v gradu, ker je silno truden
2867 XXXVI  |              pove, da je v gradu, ker je silno truden od dolgega
2868 XXXVI  |               dolgega pota." ~"Od kod je pa prišel?" je vprašal opat. ~"
2869 XXXVI  |                 Od kod je pa prišel?" je vprašal opat. ~"Meni je
2870 XXXVI  |               je vprašal opat. ~"Meni je rekel, da iz Reina, toda
2871 XXXVI  |              iz Reina, toda Matija mi je pri kupici vina povedal,
2872 XXXVI  |              sta bila na Dunaju. Zdaj je bila najlepša prilika, da
2873 XXXVI  |                       Ne, prijatelj," je dejal opat, "to ne gre.
2874 XXXVI  |             premilostni gospod opat," je z veliko ponožnostjo rekel
2875 XXXVI  |          bodeva sama." ~"Takoj grem," je odgovoril grajski kaplan
2876 XXXVI  |             iz dovrane. Kmalu za njim je šel tudi opat, a ni se še
2877 XXXVI  |          mudil v Margaretini sobi, ko je vstopil Andrej Rovan. ~
2878 XXXVII |                XXXVII. ~Opat Albertus je peljal Rovana v zadnjo sobo
2879 XXXVII |          mogel motiti. Iz previdnosti je bil Rovan dal Matiji migljaj,
2880 XXXVII |            njegovi bližini, ker se mu je zdelo, da opat vendar poskusi
2881 XXXVII |          eleli ste z menoj govoriti," je končno zinil Rovan. ~"Da,
2882 XXXVII |           Rovan. ~"Da, gospod Rovan," je sedaj dejal opat in s sladkim
2883 XXXVII |            zapovedi." ~"Gospod opat," je prekinil Rovan ta uvod, "
2884 XXXVII |               neljubo zadele, ali bil je mojster v pretvarjanju in
2885 XXXVII |               Rovan, veliko krivico," je vzdihuje odgovoril in s
2886 XXXVII |             hodil po sobi. "Moje seme je slabo in moja kri je vroča.
2887 XXXVII |             seme je slabo in moja kri je vroča. Včasih me res premagajo
2888 XXXVII |         presvete cerkve." ~"Hinavec," je šepetal Rovan sam sebi in
2889 XXXVII |               storil velike krivice," je nadaljeval opat. "To mi
2890 XXXVII |               nadaljeval opat. "To mi je resnično žal. Poznam vas,
2891 XXXVII |              rad popravil." ~Rovan se je molče priklonil, a ni ničesar
2892 XXXVII |             bodiva zopet prijatelja," je rekel opat, in stopiviši
2893 XXXVII |             stopiviši pred Rovana, mu je ponudil roko. ~Rovan pa
2894 XXXVII |           nečete biti moj prijatelj?" je siknikl opat. "Prav! Ostanete
2895 XXXVII |          izgubiti vero v Boga." ~Opat je postal bled kakor zid, v
2896 XXXVII |               kakor zid, v očeh pa mu je zažarel ogenj sovraštva.
2897 XXXVII |          ogenj sovraštva. Neustrašeno je pa stal Rovan pred njim
2898 XXXVII |              govoriš z menoj, dečko," je hreščal opat in s tresočo
2899 XXXVII |           mogli, da bi me ugonobili," je mirno rekel Rovan. "Stregli
2900 XXXVII |               Iz posebnih ozirov!" se je rogal opat. "Kolika velikodušnost!
2901 XXXVII |             pl. Lindek, kaj ne?" ~"To je moja stvar," je ostro odgovoril
2902 XXXVII |             ne?" ~"To je moja stvar," je ostro odgovoril Rovan. "
2903 XXXVII |          odgovoril Rovan. "Resnica pa je, da le iz posebnih ozirov
2904 XXXVII |              toliko velikodušnost, se je smejal opat, ali tvojih
2905 XXXVII |                 zob za zob!" ~Opat se je obrnil in ponosno odšel,
2906 XXXVII |       premagala njegova čustva, padel je na stol in uprl glavo v
2907 XXXVII |            uprl glavo v roke. ~Matija je bil videti opata oditi in
2908 XXXVII |             bil videti opata oditi in je zdaj previdno odprl vrata. ~"
2909 XXXVII |                He, Rovan, ali si tu?" je vprašal polglasno. ~"Tu
2910 XXXVII |              polglasno. ~"Tu sem," se je oglasil Rovan. "Idi in pripravi
2911 XXXVII |             domu." ~"Zdaj ponoči?" se je čudil Matija. "Poprej te
2912 XXXVII |            naprej spraviti! Kaj pa ti je hotel opat?" ~Rovan mu je
2913 XXXVII |             je hotel opat?" ~Rovan mu je na kratko povedal, kaj se
2914 XXXVII |             na kratko povedal, kaj se je zgodilo med njim in opatom. ~
2915 XXXVII |              odprla vrata in vstopila je v sobo Margareta. Bila je
2916 XXXVII |             je v sobo Margareta. Bila je razburjena in zasopla. Uzrši
2917 XXXVII |             in zasopla. Uzrši Rovana, je vzkliknila: ~"Hvala Bogu -
2918 XXXVII |               Oprostite, gospodična," je rekel Rovan spoštljivo, "
2919 XXXVII |               sobo ..." ~"Vem, da Vas je moj brat sem poklical,"
2920 XXXVII |            moj brat sem poklical," mu je segla Margareta v besedo.
2921 XXXVII |             Slučajno sem slišala, kaj je brat povedal vojvodinji
2922 XXXVII |             pogovoru z Vami." ~Matija je sprevidel, da je njegova
2923 XXXVII |               Matija je sprevidel, da je njegova navzočnost, nepotrebna,
2924 XXXVII |         navzočnost, nepotrebna, in se je vsled tega splazil iz sobe. ~"
2925 XXXVII |               iz sobe. ~"Prišla sem," je nadalejvala Margareta, "
2926 XXXVII |                Ukazujte, gospodična," je rekel Rovan. ~Margareta
2927 XXXVII |               rekel Rovan. ~Margareta je bila v vidni zadregi in
2928 XXXVII |               kako bi nadaljevala. To je obudilo Rovanovo pozornost
2929 XXXVII |        Rovanovo pozornost in obšel ga je sum, da se nekaj proti njemu
2930 XXXVII |               njemu pripravlja. ~"Kaj je Vaša želja," je vprašal
2931 XXXVII |     pripravlja. ~"Kaj je Vaša želja," je vprašal Rovan in stopil
2932 XXXVII |          stopil k Margareti. Rahlo jo je prijel za roko in ni mu
2933 XXXVII |               branila. ~"Prosim Vas," je zdaj rekla Margareta, "da
2934 XXXVII |               pripravlja name napad?" je vprašal Rovan. ~"Kaj se
2935 XXXVII |       natančno, izvedela sem samo, da je opat ukazal Vas prijeti,
2936 XXXVII |                Vas nihče ne vidi. Noč je temna in dež lije." ~"In
2937 XXXVII |            ste me prišli svarit, Vi?" je dihnil Rovan in čustvo blaženosti
2938 XXXVII |               in čustvo blaženosti mu je objelo dušo. Stisnil je
2939 XXXVII |               je objelo dušo. Stisnil je Margaretino roko na svoje
2940 XXXVII |            Vam odprem vratca na vrt," je šepetela Margareta in Rovan
2941 XXXVII |           šepetela Margareta in Rovan je čutil, kako je trepetala
2942 XXXVII |               in Rovan je čutil, kako je trepetala po vsem životu. ~
2943 XXXVII |        stopnicah dol v sobo, od koder je bil za vojvodinjo napravljen
2944 XXXVII |       napravljen izhod na vrt. Matija je šel ven, Margareta in Rovan
2945 XXXVII |            ostala sama. ~"Margareta!" je dihnil Rovan in pritisnil
2946 XXXVII |         poljubil na čelo. Za trenutek je naslonila svojo glavo na
2947 XXXVII |         prvega objema, potem pa se mu je iztrgala iz rok. ~"Ne upajte
2948 XXXVII |            rok. ~"Ne upajte ničesar," je dejala, "Vi ste sovražnik
2949 XXXVIII|                   XXXVIII. ~Margareta je vojvodinji odkritosrčno
2950 XXXVIII|             odkritosrčno povedala, da je Rovanu pomagala pobegniti
2951 XXXVIII|      pobegniti iz grada. Pripravljena je bila na ostra očitanja in
2952 XXXVIII|             mogla prečuditi, da se ji je vojvodinja začela prav prisrčno
2953 XXXVIII|         nikdar ne pozabi. Izkazalo se je, da vojvodinja ni vedela
2954 XXXVIII|             opatovem naklepu. Opat ji je bil samo povedal, da je
2955 XXXVIII|               je bil samo povedal, da je slučajno naletel na Rovana
2956 XXXVIII|              sprijazniti, Rovan pa mu je grozil s smrtjo. Opat pa
2957 XXXVIII|              tudi njene ljudi, ko jim je naročil, naj se polaste
2958 XXXVIII|             samostana. ~Vojvodinje se je polastila velika nevolja
2959 XXXVIII|               nevolja do opata. Ko se je naslednjega dne opat zopet
2960 XXXVIII|           sprejeti ni hotela, nego mu je sporočila po Margareti,
2961 XXXVIII|           mogel razumeti, zakaj da se je vojvodinja nanj tako razljutila,
2962 XXXVIII|             nanj tako razljutila, saj je sicer vedno odobravala njegove
2963 XXXVIII|           njegove ukrepe, tudi če jih je storil brez njene vednosti. ~"
2964 XXXVIII|              zavzema za tega Rovana," je menil opat, ko je sedel
2965 XXXVIII|            Rovana," je menil opat, ko je sedel sam pri Margareti. ~
2966 XXXVIII|             sam pri Margareti. ~Začel je svojo sestro prav previdno,
2967 XXXVIII|           sestro prav previdno, kakor je že znal, izpraševati o različnih
2968 XXXVIII|                nego mu povedala, kako je vojvodinja z Rovanom radovoljno
2969 XXXVIII|          radovoljno občevala, kako ga je vedno vabila v Šent Lambert
2970 XXXVIII|             pa jako zanimive stvari," je vzkliknil opat, ko je Margareta
2971 XXXVIII|                 je vzkliknil opat, ko je Margareta končala svoje
2972 XXXVIII|           obrnivši se k svoji sestri, je dejal: "Kaj ne spoznavaš,
2973 XXXVIII|            zavzema za Rovana." ~"Ne," je odgovorila Margareta. ~"
2974 XXXVIII|              Margareta. ~"Zaljubljena je vanj," je grohotaje vzkliknil
2975 XXXVIII|                 Zaljubljena je vanj," je grohotaje vzkliknil opat. "
2976 XXXVIII|              bila nikdar." ~Margareta je strmela in bridka čustva
2977 XXXVIII|               ni že prej spoznala, da je vojvodinja zaljubljena v
2978 XXXVIII|      zaljubljena v Rovana, a sedaj ji je bilo hipoma jasno, da je
2979 XXXVIII|              je bilo hipoma jasno, da je opat pogodil resnico, in
2980 XXXVIII|               resnico, in spomnila se je na nebroj malenkostnih dogodkov,
2981 XXXVIII|               so to potrjevali. ~Opat je bil mož, ki je v vsakem
2982 XXXVIII|      potrjevali. ~Opat je bil mož, ki je v vsakem položaju z bistrim
2983 XXXVIII|               očesom spoznal, kako mu je nastopati, da varuje svojo
2984 XXXVIII|             ti mi moraš pomagati," se je obrnil k svoji sestri. "
2985 XXXVIII|       ljubimec stare dame ..." ~"Ne," je rekla Margareta odločno. "
2986 XXXVIII|              Zato," ker ljubi drugo," je rekla Margareta. ~"O, vem,
2987 XXXVIII|               Margareta. ~"O, vem, da je sedaj še zaljubljen v drugo,"
2988 XXXVIII|               zaljubljen v drugo," se je smehljal opat, "in sicer
2989 XXXVIII|           priletne vojvodinje. Bogata je in vplivna in bo Rovanovo
2990 XXXVIII|               Ne govori vendar tako," je protestirala Margareta. "
2991 XXXVIII|              dosti le njen ljubimec," je s cinično odkritosrčnostjo
2992 XXXVIII|            Rovan Viridin ljubimec. To je pa zame jako nevarno, ker
2993 XXXVIII|           proti meni. ~"Vojvodinja mi je sama rekla, da je že večkrat
2994 XXXVIII|       Vojvodinja mi je sama rekla, da je že večkrat vprašala Rovana
2995 XXXVIII|           besedice rekel proti tebi," je pripomnila Margareta. ~Opat
2996 XXXVIII|          svoje namene. ~"To le kaže," je dejal, "da je Rovan jako
2997 XXXVIII|               le kaže," je dejal, "da je Rovan jako premeten in da
2998 XXXVIII|           zopet z njo v zvezo." ~"Kar je mogoče, to rada storim,"
2999 XXXVIII|              mogoče, to rada storim," je odgovorila Margareta, "ali
3000 XXXVIII|              pri takih spletkah." ~Ko je bila Margareta sama, so